LJUBLJANA – Bančni sistem naj bi po napovedih imel letos za 200 milijonov evrov izgube, to je posledica slabitev, je v intervjuju za Delo dejal finančni minister Janez Šušteršič. »Te pa nastajajo postopoma, kot se odpisujejo oziroma slabijo slabe terjatve. Če bi več slabitev naredili že na začetku, se to ne bi ponavljalo. S slabo banko bi radi rešili ravno ta problem.«
Osnova je nemški sistem
Te projekcije po ministrovih besedah naj ne bi vključevale učinkov slabe banke, šlo naj bi za podatke bank samih, dokler pa ne bodo končani programi prenosa terjatev, je to težko predvideti. Pravi, da so se pri ustanavljanju slabe banke zgledovali po nemškem, irskem, španskem in švedskem primeru. Od vsakega so skušali vzeti najboljše, osnova pa naj bi bil prav nemški sistem, ki so ga dograjevali z drugimi rešitvami. »Želim si, da bi prišli tako daleč kot v Španiji, kjer lahko v slabo banko investirajo tudi zasebni vlagatelji. Se mi pa zdi, da bi bilo v zdajšnji situaciji to nekoliko preveč optimistično pričakovati. Država bo morala prevzeti breme in potem s pametno prodajo dobiti svoj vložek nazaj.«
Šušteršič pravi, da je ustanovitev slabe banke boljša od dokapitalizacije bank zato, ker so slabe terjatve problem v večjih bankah in jih je zato smiselno prenesti na eno mesto. »Hkrati so slabe terjatve v različnih bankah do istih podjetij, zato je to bolje reševati na enem mestu, ne na štirih ali petih.« Ob tem dodaja, da bodo banke od dneva prenosa očiščene in bodo lahko delovale tako, kot banke morajo. Z dokapitalizacijo bi očiščenje trajalo bistveno dlje. »Čakati še leto, dve ali tri bi bilo nespametno.«
Vabijo tuje strokovnjake
Za potrebe nove banke bo ustanovljena nova agencija. Šušteršič pravi, da se dogovarjajo z nekaterimi ljudmi, ki so se uveljavili v tujini in so že delovali v slabih bankah, da bi prevzeli vlogo nadzornikov in svetovalcev pri prenosih. »S tem se bo vpliv politike bistveno zmanjšal. Mislim, da si nobeden v vladi ne bo upal imenovati ljudi, ki niso kompetentni za to delo.«
Minister je razložil, da namen slabe banke ni v tem, da posojil ne bi vrnili, ampak se rešujejo terjatve do dolžnikov, ki so že insolventni. »Nemogoče pa je na slabo banko prenašati posojila posameznikov, ker je tega enostavno preveč, in naloga bank je, da rešujejo takšne primere. Nobena banka si ne želi, da njeni komitenti zapadejo v krizo, ker je to tudi zanjo najslabše.«
