LJUBLJANA – Prebivalca Ljubljane že daljši čas jezijo reklamni letaki v nabiralnikih, ki oglašujejo zidarska dela, selitve ali druga manjša hišna popravila. Zato se je že nekajkrat poigral z dostopnimi podatki in preverjal posamezne ponudbe ter o domnevnih nepravilnostih obvestil ustrezne institucije. V številnih primerih gre za delo na črno, je prepričan.
»Zadnja dva primera: v nabiralnike dajeta reklame o adaptacijah, čeprav nimata zaposlenih, računi so blokirani, nista registrirana za dejavnosti, ki jih oglašujeta,« se huduje anonimnež, ki očitno živi v enem od ljubljanskih blokov. Od sredine leta 2013 opozarja na reklame, ki jih podjetniki puščajo v nabiralnikih in ponekod tudi lepijo po blokih. Preverja povsem preproste reklame, kjer sta na listu zapisana le ime in telefonska številka za klic v primeru hišnih opravil, do tistih natisnjenih.
Podjetje, ki sploh ne obstaja
»Mojster – nima naslova, nima podjetja, ker podjetje s tem imenom ne obstaja,« ugotavlja Ljubljančan za eno reklamo, za drugo pa: »Podjetje nima navedenega naslova, poleg tega ima blokiran TRR, nima zaposlenih. Kako torej posluje oziroma deluje?« Domnevnih nepravilnosti je še več, saj drugo podjetje, ki ima registriran RTV-servis in montažo vodovodnih naprav, nima zaposlenih, oglašuje pa dejavnost, za katero ni registrirano: slikopleskarstvo, keramičarstvo, pečarstvo, elektroinstalacije, zidarska in rušitvena dela. To podjetje je že prej delovalo prek večjih firm, ugotavlja neznanec, ki je prepričan: »V glavnem dela na črno, kar je vidno že iz letnega prometa.«
O svojih ugotovitvah je že večkrat obvestil ustrezne ustanove: tržni inšpektorat, delovno inšpekcijo, Zvezo potrošnikov Slovenije, Obrtno zbornico Slovenije, vlado in finančni inšpektorat. Cilj je en sam: »Da ne bo več teh letakov po blokih.«
Toda prijave, ki je tudi na Slovenske novice prispela anonimno in z ljubljanskim poštnim žigom, na ustreznih ustanovah različno obravnavajo. Ponekod sploh ne, ker je anonimna. »Dovolj imamo drugih, podpisanih prijav,« pravijo na Zvezi potrošnikov Slovenije. Podobno menijo na inšpektoratu za delo, kjer, še dodajajo, se ne ukvarjajo z delom na črno, ampak z zaposlovanjem na črno.
Na tržnem inšpektoratu so anonimno prijavo obravnavali. Konkretnih primerov zaradi varovanja davčne tajnosti ne komentirajo, pravijo pa, da se je v nekaterih primerih, ki jih navaja neznanec, izkazalo, da podjetja niso ustrezno in popolno navajala svojih podatkov v oglasih, kar je razlog za sum opravljanja dela na črno. Če gre za kršitev, je predpisana globa od 3000 do 4000 evrov.
Delo na črno je z določbami zakona široko opredeljeno, pravijo na tržnem inšpektoratu: ni mišljeno le delo posameznikov, ampak delo na črno pomeni tudi delo pravnih oseb, ki za opravljanje dejavnosti te nimajo ustrezno vpisane v registre. Za to je od 18. 8. 2014 pristojen tržni inšpektorat, za prvi del pa finančna uprava.
»Nadzor nad delom na črno, predvsem posameznikov, šušmarjev, je bila vsa leta prednostna naloga tržnega inšpektorata,« pravi Andrejka Grlić, glavna tržna inšpektorica. Inšpektorat je v letu 2014 na področju dela na črno opravil 6310 inšpekcijskih pregledov, inšpektorji pa so zavezancem izdali 504 upravne odločbe, s katerimi so delo na črno prepovedali, 109 opozoril, izrekli pa so tudi 220 opominov in 449 glob ter vložili 18 obdolžilnih predlogov.
Na Finančni upravi Republike Slovenije, kjer imajo od sredine avgusta del pristojnosti, ki jih je prej imela tržna inšpekcija, nadzorujejo tudi nedovoljeno oglaševanje v smislu dela na črno. V praksi gre najpogosteje za oglaševanje dela na črno, kjer so predvidene globe, ki za posameznike znašajo od 500 do 2500 evrov. Finančna uprava je lani prejela 60 tovrstnih prijav in opravila 140 postopkov nadzorov nedovoljenega oglaševanja, v katerih je bilo v povprečju ugotovljenih 30 odstotkov kršitev. Izrečenih je bilo 15 glob z izdajo plačilnih nalogov v znesku 7500 evrov. Konkretnih davčnih zavezancev pa ne morejo komentirati zaradi varovanja davčne tajnosti.
Eden od podjetnikov, ki deluje od leta 2005 in je bil na spisku anonimneža zaradi domnevnih nepravilnosti, je prepričan, da je oglaševanje po blokih sprejemljiv način reklamiranja. Najprej se je reklamiral kot samostojni podjetnik, zdaj kot družba z omejeno odgovornostjo, vendar pa nad ljudmi, ki jih tovrstno oglaševanje moti, ni presenečen: »Zaradi takih ljudi smo že večkrat imeli inšpekcije, ki so pregledale naše delovanje, a niso nikoli našli nepravilnosti. Delamo tako, kot moramo. So pa nekateri, ki jih to očitno moti.«
Če neznani prebivalec Ljubljane želi, da mu v nabiralnike ne bi več vlagali reklam, je rešitev preprosta, pravi Jasmina Bevc z Zveze potrošnikov Slovenije: »Oglaševanju po pošti se lahko izognete tako, da na nabiralnik nalepite posebno nalepko, ki dostavljavcu sporoča, da prepovedujete vlaganje vse nenaslovljene pošte v vaš hišni predalčnik. Če bi se v poštnem nabiralniku kljub nalepki znašlo kakšno reklamno sporočilo, lahko kršitev prijavite na tržni inšpektorat.«
