AGROMETEOROLOŠKA NAPOVED

Sušca zemlja preveč pila, bo poleti manj dobila

Objavljeno 11. marec 2015 08.08 | Posodobljeno 11. marec 2015 08.09 | Piše: Andreja Sušnik
Ključne besede: vreme napoved

Začela se je meteorološka pomlad. Marec imenujemo sušec, ker je njegova lastnost pomanjkanje padavin. Ptički se ne ženijo zaradi toplejših, temveč zaradi daljših dne. Na gregorjevo čevljarji nehajo delati ob svečah.

Količina padavin marca v obdobju 1961–2014 v Murski Soboti. Vir: Arso

Marca povprečno pade najmanj dežja, okrog 50 mm, v severovzhodni Sloveniji, na Štajerskem, skoraj 60 mm, v osrednji in severozahodni Sloveniji skoraj 90 mm, na Kočevskem in Notranjskem več kot 100 mm, v višjeležečih predelih so količine večje.

Vremenski obeti od 12. do 17. marca

Prevladovalo bo sončno vreme. Jutra bodo kar hladna, temperature zraka bodo marsikje celo pod lediščem. Konec tedna bo več oblačnosti, a večinoma suho. Popoldanske temperature se bodo spet nekoliko spustile.


Tudi v minulem letu, ki ga je zaznamovala izjemna poletna moča, je bilo tako. Pozneje se je suha pomlad sprevrgla v mokro poletje.

Sušec je bil v Ljubljani res suh leta 1973, ko ni padlo niti kaplje dežja, pa tudi v letih 1996, 2003 in 2012, ko je v celem mesecu padlo manj kot 5 litrov dežja na kvadratni meter.

Na Vipavskem pihala burja

Letos je bil v večjem delu Slovenije površinski sloj kmetijskih tal na začetku marca zadovoljivo preskrbljen z vodo, čeprav se na Primorskem v toplih dneh tla postopno sušijo.

Februarja je bilo izhlapevanje času primerno počasno, večinoma je iz tal izhlapelo manj kot milimeter vode na dan, nekoliko več le na Goriškem in na Obali.

Po razmeroma suhem januarju je bila površinska vodna bilanca februarja povsod ugodna, izjemi sta bili le Goriška in Obala.

Na Vipavskem je februarja pogosto pihala močna burja, ki je sušila namočena tla. Za rast prvih semen bo potrebna vlaga v tleh. Tudi obeti kažejo, da se bo suho vreme nadaljevalo.

Kroparji ne potrebujejo več svetilke

Na gregorjevo, 12. marca, je po starem julijanskem koledarju godoval sv. Gregor, ki oznani začetek pomladi. V tem času opazimo prve cvetne popke pomladnih rastlin, ptički bolj glasno žvrgolijo, zato je po Slovenskem razširjeno reklo, da se na ta dan ženijo.

Ta večstoletni običaj je včasih živel tudi med čevljarji in kovači, saj so prav na gregorjevo prenehali delati ob svečah, zato so simbolično izdelali različne hišice iz papirja ali lesa, vanje položili svečke in jih spustili po vodi.

Na Gorenjskem na predvečer praznika ohranjajo običaj spuščanja razsvetljenih barčic in hišic – gregorčkov – v vodo.

Sveti Gregor pozdravlja sonce in je pomenil preobrat v življenju Kroparjev, saj pri delu niso potrebovali več svetilke. Z metanjem različnih gorečih predmetov v manjši potok so pozdravili prihod sonca in pomladi.

Gregorjevo petje

Čas, ko se ptice začnejo ženiti, ni odvisen od tega, ali se je začela pomlad oziroma toplejše vreme, temveč le od dolžine dneva. Odziv na dolžino dneva uravnavajo z majhno endokrino žlezo v možganih, imenovano epifiza ali češarika. Ta sproža hormon melatonin, ki ga je manj, ko so dnevi daljši in noči krajše. Količina melatonina sproža biološki ritem različnih procesov, kot so čas selitve, parjenja in sezonsko spreminjanje barve petja.

Ko so ptice dlje izpostavljene svetlobi, se jim v možganih sproži signal, da je čas za iskanje partnerja.

S petjem samci vabijo samice, da se jim pridružijo pri gnezdenju, hkrati pa s tem pred drugimi pticami označijo območje, na katerem bodo iskali hrano za svoje mladiče. Petje je namenjeno drugim pticam iste vrste. V tem primeru je kot nekakšna zvočna meja.

Če sušec prah okrog pometa, prav dobro letino obeta.

Dokler za grabni sneg leži, sejati se ne mudi.

Marec grmi, lakota beži.

Včasih le ne zadostuje, takrat se samci za svoje območje celo stepejo.

9. marec 1976

Ponekod v jugovzhodni in jugozahodni Sloveniji so izmerili največ novega snega v marcu od začetka meritev. Do 7. ure zjutraj ga je v Kočevski Reki in na Lavrici pri Grosuplju padlo 60 cm, v Sodražici pri Ribnici 56 cm, v Črnomlju 49 cm, v Godnjah in Kozini na Krasu pa 30 cm novega snega v 24 urah.

Kaj lahko opravimo v drugem tednu marca

• Po vrtu do tal porežemo od lani olesenele dele stebel, da lažje odženejo nove mlade poganjke. Vrtnice obrežemo na 2 do 3 očesi, vzpenjalke na 7 do 9.

• Naberemo prvi regrat za solato. Napoved

Veter je zadnje dni sušil tla in se poigraval z listjem. Po hladnih jutrih pa so dnevi prinesli temperature zraka okoli 15 °C. Tako bo še do srede dopoldne, ko bo še sončno, popoldne pa se bo pooblačilo in v noči na četrtek bo ponekod rahlo deževalo, a padavin bo malo. V četrtek bo na zahodu sončno, drugod bo zmerno do pretežno oblačno.
 

 

Deli s prijatelji