Astronomska jesen se začne okoli 23. septembra in traja do začetka zime 21. decembra, meteorološka pa obsega mesece september, oktober in november. Letošnje meteorološko poletje je bilo drugo najtoplejše v zadnjih 160 letih v Sloveniji. Bolj vroče je bilo le poletje 2003, ko je bil junij bistveno toplejši od letošnjega. Najvišja dnevna temperatura se je v tem mesecu večkrat približala dnevnemu rekordu. Podobno kot lani smo tudi letos v drugi polovici avgusta povsod po državi izmerili izjemno visoke temperature, ponekod celo rekordne. Zaradi suhih tal in suhega ozračja je bil dnevni hod temperature v nekaterih dneh izjemno velik. Po nižinah je dosegel okoli 20 °C, ponekod v višjih legah (npr. v Postojni, Babnem Polju, Ilirski Bistrici) celo okoli 25 °C. Povprečna poletna temperatura zraka se je začela občutno dvigati v osemdesetih letih 20. stoletja. Istočasno je začelo strmo naraščati povprečno število toplih dni.
Suho poletje
Pomanjkanje padavin je bilo ponekod rekordno, le na severovzhodu je bilo v minulih desetletjih še nekaj podobnih ali bolj sušnih poletnih obdobij. Od 25. julija zjutraj do 24. avgusta zjutraj je bilo v večjem delu države zelo sušno, zlasti na jugozahodu. Ponekod še nismo izmerili tako majhne količine padavin v tem delu leta. Podobna je slika zadnjega leta dni. V tem obdobju je padlo le dve tretjini do tri četrtine običajnih padavin. Marsikje v južni polovici države jih je bilo le za dobro polovico običajnih in bistveno manj kot v kateremkoli 365-dnevnem obdobju, ki se konča s 24. avgustom v zadnjih 50 letih.
Vikend paketi dežja še preskromni
Do vključno četrtka, 30. avgusta, je vladalo suho vreme, nato je čez vikend v vzhodni Sloveniji padlo od 10 do 20 mm dežja, drugod od 20 do 40 mm. Sprva so se pojavljale tudi krajevne nevihte. Ob vikend paketih dežja se je zmanjševanje zalog podzemnih voda v kraških vodonosnikih začasno ustavilo, a izrazitejšega izboljšanja vodnega stanja do konca avgusta ni bilo. Le obilnejše padavine bodo omogočile obnovo količinsko trenutno močno osiromašenih virov podzemne vode jugozahoda države, zaloge podzemnih voda vodonosnika v zaledju izvira Rižane so še vedno zelo nizke. Nekoliko bolj ugodno so padavine vplivale na polnjenje vodnih zalog kraškega zaledja.
Sv. Egidij (Tilen, Ilija), opat Kakršno vreme je Egidijevega dne, |
Zgodovinsko najzgodnejša trgatev
Posledice letošnje suše čutijo tudi vinogradniki. V Istri so začeli trgati že v drugi dekadi avgusta, kar se v zgodovini Istre še ni zgodilo. Zelo zgodnja trgatev je bila tudi leta 2003, v zadnji dekadi avgusta. V Goriških brdih, kjer so že začeli pobirati zgodnje sorte grozdja, bo zaradi suše le 40 odstotkov pričakovanega pridelka. V Vinski kleti Vipava so že prevzeli del letošnje trgatve, predvsem prisilno dozorelega grozdja. Najprej bodo pobrali vinske sorte sauvignon in različne pinote. Tudi Kmetijsko-gozdarski zavod Novo mesto, ki z meritvami spremlja dozorevanje grozdja, je v teh dneh ugotovil, da v vinorodni deželi Posavje intenzivno dozoreva. Trgatev zgodnjih sort, grozdja za penine in tudi že sort za cviček se je začela. Devetnajstega avgusta so tudi na več lokacijah v francoski pokrajini Champagne začeli pobirati modri pinot in pinot meunier, z 20. pa še chardonnay. Devetdeset odstotkov vinogradnikov je začelo trgati do 25. avgusta. Razen rekordnega leta 2003 se je trgatev tako zgodaj nazadnje začela pred kar 189 leti, leta 1822.
Vinske letine nekoč
List Slovenski gospodar iz leta 1911 je objavil podlistek Vinske letine v preteklih stoletjih, kjer piše: »Od leta 1813 do leta 1817 so bile sploh same slabe letine. Leta 1816 je bila huda lakota v naših krajih. Leta 1818 in 1819 je bilo malo vina, a dobro. Leta 1820 in 1821 je bilo zopet zelo hudo. Grozdja malo, a še tisto je bilo o Lukeževem trdo kot oreh. Poljskih pridelkov ni bilo nič. Leta 1822 so pridelali malo, pa izborno vino, leta 1823 pa je bila slaba trgatev.
V letih 1832 in 1833 pa so bile slabe letine glede vina kakor tudi drugih pridelkov. Leto za letom je bilo slabše. Prišlo je glasovito leto 1834. Po zimi 1833–34 ni bilo ne dežja, ne snega, bila je tako gorka zima, da so ljudje po zimi bosi hodili okrog in imeli živino na pašnikih. Meseca januarja so že cvetele marelice in breskve. Meseca marca je že trsje poganjalo. Sredi aprila se je že grozdje pokazalo, majnika je cvetelo. Trgatev se je pričela že koncem avgusta in je trajala do konca novembra. Vročina je bila neznosna, suša nepopisna. Od spomladi do Velike gospojnice ni bilo kapljice dežja; večkrat se je napravilo k dežju, pa se je zopet vse razkadilo. Studenci in potoki so se popolnoma posušili. Mura in Drava sta bili tako plitvi, da je človek lahko oblečen suh prišel črez. Pomanjkanje vode je bilo strahovito. Žejo so trpeli ljudje in živina.
Vsled suše se je tupatam drevje posušilo, gozdovi so se od vročine zažigali. Vse je bilo golo, ceste in travniki so bili enaki. Pomanjkanje krme in paše je bilo veliko, cena je živini grozno padla, en funt govedine je stal tedaj le 4 krajcarje. Kmetje so morali skoraj vso živino poklati. Naslednja leta pa je postala živina zopet strašno draga. Žita je leta 1834 vkljub suši precej prirastlo. Suša in vročina je zelo vplivala na trto; vina je prirastlo mnogo in izvrstnega. Bilo je sladko kot strd in so je dalo vžgati kot žganje. Držalo se pa v gorkih kleteh ni dolgo. Ker je bilo premočno, spravila je mnogo ljudi pod grudo. Še dandanes stari ljudje pripovedujejo z vidnim veseljem o sladkem vincu leta 1834.«
Napoved:
V sredo bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, predvsem popoldne bodo krajevne plohe in posamezne nevihte. V četrtek bo delno jasno, ponekod bodo še manjše krajevne padavine.
4. september 2011
Vroč dan, številne postaje so izmerile najvišjo septembrsko temperaturo od začetka meritev. V Metliki se je segrelo do 34 °C, v Ljubljani, Celju in Biljah pri Novi Gorici do 33,2, v Kočevju in Dobličah pri Črnomlju do 32,6, na Letališču Portorož do 32,4, v Postojni do 31,2 in v Babnem Polju do 30,5.
