Suše se v zadnjih letih pojavljajo tudi na območjih, kjer jih v preteklosti nismo beležili. Pogoj za razglasitev naravne nesreče je škoda, ki presega 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna.
Škoda se bo dolgo poznala
Škoda zaradi letošnje suše po prvih neuradnih ocenah svetovalnih služb pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije znaša 128 milijonov evrov. Razglasitev naravne nesreče pomeni, da bo država oškodovanim kmetom pomagala s proračunskimi sredstvi. Ocenjevanje se je končalo 5. septembra. Po poročilih zbornice so prve grobe ocene, da je suša prizadela vse regije v Sloveniji, najmanj Gorenjsko in Koroško, najbolj pa Primorsko. Ponovno bo potreben razmislek, kako se bomo lotili tveganja.
V tem stoletju se je suša pojavila v letih 2000 od konca maja do začetka julija ter v 2. in 3. tretjini avgusta 2001; leta 2003 je bila dolgotrajna, trajala je od marca do septembra. Škoda je največja v kmetijstvu, pojavljajo se težave z vodno oskrbo, poveča se število požarov. Struktura škod zaradi naravnih nesreč v Sloveniji zelo variira, od več kot 80 odstotkov leta 2003 in 70 odstotkov leta 2000 do 60 odstotkov leta 2001. Leta 2003 je bil zabeležen rekordni primanjkljaj vode v tleh za kmetijske rastline v vseh kmetijsko-pridelovalnih regijah Slovenije.
Zaloga vode še vedno majhna
Zadnje dni avgusta in v začetku septembra so težko pričakovane padavine od zahoda zajele vso Slovenijo. Po do zdaj zbranih podatkih je bilo najmanj dežja v Prekmurju in Primorju, kjer je padlo od 10 do 30 mm dežja, ponekod tudi manj kot 10 mm. Drugje po državi so bile padavine obilnejše, na osrednjem Štajerskem jih je padlo od 40 do 70 mm, v večjem delu osrednje Slovenije pa do 80 mm.
Padavin je bilo premalo, da bi lahko bistveno spremenile zaloge vode v kmetijskih tleh na širšem območju Primorske (Obala, slovenska Istra, Goriško), v Vipavski dolini ter na Krasu. Navlažile so le površinski sloj tal.
Obnavljanje vodonosnikov
Zaradi padavin preteklega tedna je bilo različno, odvisno je bilo predvsem od lokalne količine napajanja in od samih lastnosti vodonosnikov. Ponekod je bil dvig gladine podzemnih voda komaj zaznaven, drugje pa se je ta dvignila do običajne ravni. Nizko vodno stanje v začetku septembra tako še vedno spremljamo v kraških vodonosnikih na skrajnem jugozahodu in v medzrnskih vodonosnikih na severovzhodu države, vendar so v tem času zaloge prešle iz kritično nizkih količin. Na drugi strani so se do normalnih zalog podzemnih voda dvignile gladine notranjskega krasa in Ljubljanskega polja.
Pretoki rek v osrednji Sloveniji so po večini srednji, drugje majhni. Padavine v zadnjem vikendu so predvsem v osrednji Sloveniji nekoliko izboljšale hidrološke razmere. V jugozahodni Sloveniji na porečjih Vipave, Reke, Rižane in Dragonje ter v Slovenskih goricah in Goričkem so pretoki še vedno po večini majhni.
Japonski dresnik
Suša očitno škodi slovenskim kmetijskim rastlinam, zlasti rozgi, japonski dresni in ambroziji pa ne. Japonski dresnik (Fallopia japonica) se bohoti na posušeni zemlji. Dresnik je uvrščen med 100 najbolj invazivnih rastlin sveta. Rastlinska vrsta, doma v zmernih predelih Azije (Japonska, Tajvan in severna Kitajska), je bila v Evropo prinesena kot okrasna rastlina v začetku 19. stoletja. V Sloveniji so jo prvič opazili v začetku 20. stoletja v okolici Celja, danes pa je z izjemo submediteranskega in alpskega območja pogosta po vsej Sloveniji, kjer jo srečamo zlasti ob rekah, potokih, prometnicah, na gradbiščih in v bližini naselij ali v naseljih. Spada v družino dresni (Polygonaceae) in je hitro rastoča, širokolistna trajnica, ki tvori gosta, homogena in kompaktna rastišča. Zaradi konkurenčnosti se vse bolj vključuje v naravno rastje, kjer izpodriva samonikle rastline ter tako spreminja videz krajine in negativno vpliva na biotsko pestrost. V enem letu zraste več kot dva metra v višino in cveti pozno poleti, podobno kot številne druge invazivne rastline (npr. žlezava nedotika, topinambur, deljenolistna rudbekija). Pri nas vzcveti konec julija. Nadzemne dele uničijo že prve jesenske slane, čez zimo pa ostanejo gola, suha stebla, ki dajejo pokrajini videz zapuščenosti. Spomladi ob dnu suhih stebel odženejo novi poganjki.
Napoved
V sredo bo oblačnost od zahoda naraščala. Sredi dneva in popoldne se bodo padavine, deloma nevihte razširile nad večji del Slovenije. Noč na četrtek bo deževna. Ohladilo se bo, zapihal bo severovzhodni veter, na Primorskem zmerna do močna burja. V četrtek dopoldne bodo padavine ponehale, od zahoda se bo delno zjasnilo. Burja na Primorskem bo čez dan oslabela.
8. september – mali šmaren, mala maša
Ako je na malo mašo lepó,
potem bo dva meseca suhó.
Kdor po mali maši kosi,
ta za pečjo suši.
Mala maša za suknjo vpraša
in lastovke od nas odnaša.
Mala maša – v vsakem grmu paša.
