LJUBLJANA – Napoved, da Supervizor verjetno ne bo deloval do septembra, je sprožila številne pozive k njegovi čimprejšnji vnovični vzpostavitvi. Pri Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) so zatrdili, da v to usmerjajo vse moči, z ministrstva za javno upravo pa so danes sporočili, da naj bi prenos aplikacije na državni strežnik začeli v sredo.
Kar je bilo še včeraj nemogoče, je danes mogoče
Na ministrstvu za javno upravo so sicer pojasnili, da je daljši čas prenosa aplikacije posledica tehnološke specifike izvedbe aplikacije. »Centralna infrastruktura ministrstva za javno upravo nima pripravljenih tehnoloških okolij in postopkov za tehnologije, ki jih uporablja aplikacija Supervizor. Zato je treba izvesti prilagoditve na obeh straneh, na strani aplikacije in na strani infrastrukture, ki pa zahtevajo svoj čas. Posebna zgodba pa je tudi integracija s podatkovnimi viri, iz katerih Supervizor črpa podatke,« so navedli.
Po javnih protestih in pozivih pa so očitno malce pohiteli. Čeprav so še v ponedeljek pojasnjevali, da so v zaključni fazi šele tehnični dogovori o prenosu Supervizorja na njihov strežnik, pa so danes popoldne sporočili, da naj bi prenos aplikacije na njihov strežnik vendarle začeli že v sredo.
V povprečju se sicer časi prenosov podobnih baz podatkov na infrastrukturo ministrstva gibljejo okoli 14 dni, so pojasnili.
Za mrk kriv spor?
Po nekaterih informacijah pa naj bi do »mrka« objavljenih podatkov v času prenosa med strežnikoma prišlo tudi zaradi spora med programerjem in vzdrževalcem Supervizorja, ki je bil zunanji sodelavec KPK, in vodstvom komisije.
Pri KPK spor zanikajo. Je pa očitke, da bi bil Supervizor, četudi je deloval na zunanji, zasebni infrastrukturi in strežniku, odvisen od lastnika te infrastrukture, odločno zavrnil pravosodni minister in predsednik KPK v času postavitve Supervizorja Goran Klemenčič.
Spomnil je, da sta nastajanje ideje in postavitev Supervizorja potekala v času pomanjkanja sredstev na KPK, prav tako stavba na Dunajski cesti 56 ni imela dovolj dobro razvite strežniške infrastrukture za delovanje tovrstne aplikacije, potrebna nadgradnja pa bi stala približno 50.000 evrov brez stroška razvoja potrebne programske opreme.
»Eden od sodelujočih v projektu, Primož Bratanič, je ponudil tako svojo infrastrukturo kot tudi strežnike, za kar smo mu bili več kot hvaležni,« je navedel in dodal, da je bil Supervizor pozdravljen tudi zato, ker je nastal na podlagi sodelovanja med civilno družbo, državno upravo in zavzetimi posamezniki iz akademsko-raziskovalne sfere, ki so delovali v okviru komisije.
»Da sta bila tako odločitev kot tudi način izvedbe pravilna, kaže tudi dejstvo, da na tej isti infrastrukturi Supervizor v prvih dveh letih delovanja ni niti enkrat odpovedal in da so bili vsi poskusi 'napadov' nanj neuspešni. Izpostaviti namreč velja, da je imel Supervizor v prvih 24 urah po vzpostavitvi več kot 1,5 milijona obiskov in več sto poskusov napadov, usmerjenih v onemogočitev njegovega delovanja,« je naštel minister.
Glede varnosti podatkov je pojasnil, da je ob začetku sodelovanja komisija izdala posebno odredbo, v kateri je bil zunanji sodelavec pod odškodninsko in kazensko odgovornostjo zavezan k spoštovanju zaupnosti podatkov, dostop do podatkov zaupne narave pa je bil urejen zgolj iz internega omrežja komisije. Pri KPK so pojasnili, da imajo trenutno oni edino kopijo podatkov in da so bili podatki pri zunanjem izvajalcu uničeni.
Klemenčič je izpostavil še, da je komisija že pri vladi Alenke Bratušek dosegla dvig proračuna za lani z izključnim namenom selitve Supervizorja na lastne strežnike. »Vendar po informacijah, s katerimi razpolagam, novo vodstvo komisije sredstev ni porabilo za namen neodvisnega gostovanja Supervizorja, temveč za nakup druge opreme, preostanek pa naj bi bil konec leta 2014 povrnjen finančnemu ministrstvu,« je navedel nekdanji predsednik KPK, ki obljublja, da se bo tudi kot član vlade zavzel za čimprejšnjo vnovično vzpostavitev aplikacije, ki ponuja vpogled javnosti v porabo javnega denarja.
