LJUBLJANA – V Londonu se je pred 14 dnevi začel nov krog prodaje Mercatorja, 10 zainteresiranih, finančni skladi in Agrokor, pa je podpisalo sporazum o nerazkrivanju poslovnih podatkov. Večina jih je sodelovala tudi v prejšnjih neuspešnih poskusih nakupa najboljšega soseda, v senci novih pregovarjanj pa so na površje splavale slabosti poslovanja prejšnjega vodstva.
O teh priča tudi poslovanje hrvaške družbe. Tako smo v revizorskem poročilu Mercatorja-H za leto 2011, ki ga je podpisal Stanislav Brodnjak, našli dokaze o zmanjševanju bilance družbe. V tem poročilu je zapisano, da je leta 2009 Mercator-H sklenil kupoprodajno pogodbo z mestom Zagreb, s katero je prodal 24.210 kvadratnih metrov zemljišča prestolnici za 8,5 milijona evrov ter hkrati kupil 9605 kvadratnih metrov zemljišča od mesta za 3,3 milijona evrov z dogovorjenim plačilom v 2011., transakcije pa zaradi »politične situacije, recesije in splošne nelikvidnosti« leta 2009 niso izpeljali. Leta 2011 je Mercator po navedeni pogodbi zaračunal 2,5 milijona evrov in podpisal aneks, s katerim je opredelil plačilo preostanka dolga, dobrega 2,5 milijona evrov, marca 2013. Uprava Mercatorja je potem ocenila, da je tveganje po pogodbi občutno zmanjšano, transakcija pa je bila opravljena 2011.: po njej se je zmanjšalo premoženje za 992.000 kun (130.395 evrov), povečalo pa povpraševanje kupcev za 19 milijonov kun (2,5 milijona evrov), tako da je znašal dobiček od prodaje dobrih 37 milijonov kun (slabih pet milijonov evrov).
Podobno vodita vsak svoje mesto
Omahovanje pri izplačilu pa je bilo povsem nesmiselno. Namreč, vsi vedo, da v zagrebškem poglavarstvu edini odloča župan Milan Bandić, ki je sicer v odličnih odnosih z Zoranom Jankovićem, torej je mogoče sklepati, da ima Mercator v mestni upravi privilegiran položaj, na kar namiguje že vsebina pogodbe. Mesto Zagreb je namreč za kvadratni meter v peti gradbeni coni Mercatorju plačalo 100 evrov več kakor drugim podjetjem, in medtem ko je Mercator za kvadratni meter dobil 350 evrov, je mesto za enake ali pa še elitnejše parcele izplačevalo po največ 270 evrov. O dobrih odnosih med Bandićem in Jankovićem je mogoče najti številne dokaze. Ko je bil izbran za ljubljanskega župana, je Janković v intervjuju za Jutarnji list pohvalil zagrebškega kolego, izkazalo pa se je, da povsem podobno vodita vsak svoje mesto, zato jima nekateri pravijo, da sta klon drug drugega, oba pa spremljajo dvomljive in drage gradbene afere. Morda se lahko tudi vprašamo, zakaj je uprava Mercatorja v poročilu za leto 2011 sklenila, da je plačilo mesta Zagreb tvegano, in transakcije ni zabeležila, čeprav se je zgodila 2011.
Znano je, da je bil za vse premoženjske transakcije odgovoren Brodnjak, zato smo preverili, v katerih družbah na Hrvaškem, povezanih z Mercatorjem, je vse deloval. Jeseni 2001 je postal član nadzornega sveta Slobode iz Velike Gorice, ki jo je prevzel Mercator. Decembra 2002 je postal direktor hrvaškega Mercatorja, septembra 2009 pa je nasledil Gvida Omladiča na položaju direktorja RM-Trgohit iz Čakovca, obenem pa je Janković postal predsednik uprave. Brodnjak je 2005. postal direktor v samoborski družbi Era-Tornado, na začetku 2006. pa ga je v upravi Mercator-H nasledil Zagrebčan Alan Kričković, ki je postal namestnik predsednika uprave. Janković je zasedel položaj ljubljanskega župana, kamor ga je spremljala tudi Jadranka Dakić. Jankovića je nasledil Žiga Debeljak. Julija 2010 Brodnjak ni bil več namestnik predsednika uprave, temveč član, njegov položaj pa je zasedla Stanka Čurović iz Novega Sada.
Konec istega leta je bilo objavljeno, da bo Brodnjak, pomočnik predsednika uprave Mercator Grupe za področje nepremičnin, s 1. januarjem 2011 prevzel funkcijo predsednika uprave Mercatorja Hrvaška in tam ostal do konca leta. Oktobra lani je Okrožno sodišče v Ljubljani končevalo preiskavo zaradi suma zlorabe položaja, ko je Mercator v Nišu kupoval zemljišče za trgovski center, obtožnica pa je temeljila na reviziji hiše Deloitte, poleg Jankovića so bili osumljeni še Mitja Marinšek in Brodnjak. Toda primer ni osamljen. Namreč, na Hrvaškem je glavne Mercatorjeve centre gradil Energoplan Zlatka Srake, ta pa je skupaj z Jankovićem odgovarjal v preiskavi afere Stožice. Zdaj so v vodstvu hrvaškega Mercatorja-H Ljubljančan Igor Maroša, Drago Kavšek in Anton Balažič, Korčulan Jug Kalogjera, Samo Gorjup in Zagrebčanka Spomenka Bilić.
Balažič meni, da je bil nakup Getroja napačna poteza
Hrvaškemu Mercatorju se je v minulih letih pripojilo več podjetij, trgovska veriga Getro Mercator pa se ni pridružila s pripojitvijo, kot je o nakupu kritično pričal novi predsednik uprave Toni Balažič, češ da sploh ni bil potreben. Mercator-H je takrat namreč prevzel poslovanje, opremo, brand in blagovno znamko kakor tudi vse zaposlene, pod takratnim lastnikom Vjekoslavom Gucićem pa so ostale nepremičnine, za katere je Mercator sklenil pogodbo o dolgoročnem najemu. Getro je ustanovil Vjekoslav Gucić, brat kontroverznega hrvaškega tajkuna in zlatarja s Kosova Josipa Gucića, ki je že leta na begu pred hrvaškim pravosodjem. Deleže v tem podjetju je potem prevzel oče Seba Gucić, lastništvo pa je bilo 1999. preneseno na luksemburško podjetje Getro International SA. Na vrhu Getroja so bili leta 2001 poleg članice družine Gucić Tereze Kuharić še Žarko Kraljević, pokojni solastnik hrvaškega Dinersa, in Ana Hanžeković - Čorak, hči razvpitega zagrebškega odvetnika Marijana Hanžekovića, ki je ravno tako imel solastniški delež v Dinersu s Kraljevićem in Tomažem Lovšetom. Istega leta se je tudi povečal temeljni kapital Getroja, in sicer za 32,933.500 kun (4,3 milijona evrov) v denarju. Leto pozneje je bila družba preoblikovana v delniško.
Junija 2009 je dotakratni lastnik Getroja Vjekoslav Gucić postal direktor Getro nepremičnin s sedežem na istem naslovu in ustanoviteljem Getro International iz Luksemburga. Zanimivo je, da so bile vse delnice Getroja, po vsebini dokumenta, overjenega pri zagrebških notarkah, že zastavljene pri Evropski banki za obnovo in razvoj. Notarki Iva Hanžeković Živković in Lada Škaričić - Sinčić sta overili pogodbo, po kateri je bila maja 2002 prenesena pravica lastništva na vseh 33.000 rednih delnic Getroja z luksemburškega Getro International S. A. na Evropsko banko za obnovo in razvoj. Seveda, ni izključeno, da je Gucić to uredil pri banki po Mercatorjevem izplačilu, koliko pa je Mercator-H plačal Getru, lahko izvemo iz revizorskega poročila za 2011., ki ga je podpisal Brodnjak: dobrih devet milijonov evrov. Ravno tako lahko izvemo, koliko Mercator plačuje Getroju za najemnino za prostore od februarja 2010. Vnaprej plačani znesek znaša 38,1 milijona evrov z 22-odstotnim DDV, torej 25,6 milijona v denarju, preostalo pa z obveznostmi Getroja do dobaviteljev. Letna najemnina znaša 5,8 milijona evrov z DDV, kratkoročni del preplačila za leti 2010 in 2011 znaša 18,7 milijona evrov.
Podatki torej zgovorno potrjujejo, da ima novi direktor Balažič prav, ko meni, da je bil nakup Getroja napačna poteza. Ali pa morda novi direktor Mercatorja namiguje, da se je ta nakup zgodil zaradi osebnih interesov?
