Polde in Pepca si po mesecih odrekanja privoščita nedeljsko kosilo v restavraciji. Ko pojesta, pride čas obračuna in Polde ugotovi, da je denarnico pozabil doma. Zato reče natakarju:
»Oprostite, denarnico sem pozabil doma. Skočil bom ponjo, ta čas pa vam za garancijo puščam ženo.«
Nakar natakar: »Ali nimate kaj vrednejšega?«
Natakar postavi golaž pred Koširja, ta ga nemudoma odslovi:
»Takoj odnesite ta mlačni golaž in mi prinesite vročega!«
Natakar je šokiran: »Kako pa veste, da je mlačen, saj ga niti poskusili niste?«
Košir: »Če bi bil vroč, ne bi držali prsta v njem.«
Gorenjska tovarna čevljev pošlje zastopnika Janeza in Mirana v Afriko, še vedno dokaj neraziskano tržišče, da ugotovita, kakšne so možnosti za prodajo. Prijateljsko si razdelita potencialno tržišče, po mesecu dni pa v tovarno pošljeta svoje ugotovitve:
Janez napiše: »Možnosti za izvoz in prodajo čevljev v Afriki so skoraj nične, saj domala vsi hodijo bosi!«
Miran spoznanja strne v stavek: »Možnosti za prodajo so enkratne, saj tod vsi hodijo bosi!«
