TERNA

»Suhe lase pa je tudi treba imeti«

Objavljeno 10. junij 2012 14.05 | Posodobljeno 10. junij 2012 14.06 | Piše: Lovro Kastelic

Nagradna igra Terna obdaruje in obdaruje.

Pod Terninimi nalepkami se skrivajo lepe nagrade. Foto: Marko Feist

Primorke ste res carice! To smo sicer vedeli že prej, a smo se morali, zakaj pa ne, še enkrat prepričati na lastna ušesa. In smo se. Nagradna igra Terna, ki jo prirejajo Slovenske novice in ki, da!, resnično nagrajuje, nas je tokrat, hočeš nočeš, zapeljala naravnost v ta del Slovenije, kjer je sredozemski pridih še kako očiten, več kot pristen. Natančneje, popeljala nas je v Vipavsko dolino, zatem pa še na Goriško.

Pod Terninimi nalepkami se skrivajo lepe nagrade

Tam, v Šempetru pri Gorici, smo namreč spoznali sila zanimivo Jolando Žerjal. Modra upokojenka nas je s svojo lastno filozofijo dobesedno navdušila. Še več – streznila! Le nasmehnila se je, ko smo ji, pol stoletja mlajši, prodali, da je njen poklic trenutno najbrž najbolj varen. »Hm, da je biti upokojenec ta hip najbolj sigurno?« je privzdignila obrv. »Morda imate prav, naša mladost je bila dejansko povsem drugačna od vaše, ne toliko zapletena,« je nadaljevala nekdanja delavka v finančnem knjigovodstvu, danes pa dejavna v upokojenskih in borčevskih organizacijah. Aktivna in še vedno tako mladostna, smo pomislili, tale naša naročnica! »Veste, svet stoji za vse enako. Nihče se ji ne izogne, prav vse na koncu zadene tista stvar ...« sicer ni povedala na glas do konca. »Življenja si ne moreš kupiti!« še prepolna izkušenj odmahne, potem ko izvemo, da ji je Terna prinesla sušilnik za lase. Ko so se tedaj pred njo pojavili trije enaki simboli, je sprva pomislila že na avto: »Ma, sem najprej mislila, da je avto, ma, saj ga ne rabim, ma … Suhe lase pa je tudi treba imeti,« je bila zadovoljna, hudomušna in iskrena.

Prav taka kot Almira Durn iz Vrhpolja pri Vipavi, Primorka, ki se ponaša z enim najredkejših priimkov pri nas. »Samo 35 nas je,« se nasmehne Almira, ki je prej delala v tekstilni tovarni. »Potem pa so me poslali kar domov,« kot je povedala na lepši in bolj optimistični način. Odtlej je torej doma in gospodinji, a se ne pritožuje. Take, veste, večkrat obišče sreča. Tokrat jo je osrečil kar njen mož magister znanosti Alojz. Kot naročnik na Novice ji je namreč priskrbel Terno, pravzaprav ogrlico ali pa prstan, saj se je pod nagradnim kuponom skrival bon Zlatarne Celje v vrednosti 40 evrov. »Hvala lepa!« je bila hvaležna ter razigrana. »Pa pošljite še kakšno dobitno nalepko!«

No, toliko o Primorkah, ki ste res carice.

Deli s prijatelji