LJUBLJANA – Kar dolgo smo ugibali, kako velik kup denarja bo Slovenija prejela iz Bruslja za subvencije v kmetijstvu v obdobju 2014–2020. Pravijo, da bomo v sklopu Progama razvoja podeželja in v shemi neposrednih plačil kmetom v sedmih letih razdelili 2,3 milijarde evrov, kar znese dobrih 40.000 evrov na slovensko kmetijo.
Premalo za pospeševanje samoooskrbe in resen razvoj marketinga kmetijskih pridelkov slovenskega izvora. Hudo premalo za strateško pozicioniranje slovenskega kmetijstva, katerega politika deluje kampanjsko, z danes na jutri. In seveda premalo zaradi necelovitega pogleda na kmetijstvo. Zaradi vsega naštetega pa celo preveč.
Kmetije in kočarije
Strokovnjaki pogosto ocenjujejo, češ da ima Slovenija ključen problem v razdrobljenosti in majhnosti kmetij. Radi se obešamo na podatek, da menda le dobrih 16 odstotkov slovenskih kmetij obdeluje več kot 10 hektarov zemlje, vse preostale so precej manjše, v povprečju velike dobrih šest hektarov. Subvencije jih prejema okoli 60.000, preostalih 17.000 pa nič.
Kritiki politike opozarjajo, da nismo dosledni, da je prav v naši majhnosti priložnost: »Prav lahko bi priskrbeli denar za vse kmetije, velike, majhne, polkmetije, kočarije in bajtarije, če hočete,« nam je povedal kmet. V prošnjo za pridobitev denarja bi lahko vključili prav vse zaplate ...
Zakaj se je v minulih desetih letih samooskrba s hrano zmanjšala z 80 odstotkov na trenutnih 35?
Ne zato, ker bi bili Slovenci leni, to pregovorno nismo, upajmo, da to še drži, ampak zaradi popolnoma zgrešenega pogleda na kmetijstvo.
Kmetovanje 21. stoletja za Slovenijo ni zgolj obdelava zemlje, niti naključno ni več prizor ženice z ruto na micko, ki nekje na Krškem polju v zgodnjih jutranjih urah okopava koruzo ali krompir. Kmetovanje je način življenja na podeželju, povezovanje v lokalne in regionalne skupnosti, krožke in raznoliki servisi v sklopu mikropodjetij na podeželju.
Ste že slišali kdaj za Land Hotel? Tega izraza nismo prevzeli, lahko bi ga prevedli, to je malo več kot turistična kmetija in malo manj kot hotel. To bi bil hotel na kmetiji.
Evropa si je omislila mikropodjetja, landhotele in še mnogo tega zato, da daje terciarno noto podeželju, možnost razvoja od družinske, turistične kmetije k landhotelu ali mikropodjetju. Ta so izjemno protežirana, tako z davčnega vidika kot vseh drugih, samo z enim namenom: ohraniti podeželje. Avstrija prek turističnih kmetij zaposluje 500.000 ljudi! Sleherni uradnik deluje po principu civil servant, torej služi ljudstvu, da bi dobro živelo.
Kako promovirati slovenske turistične kmetije, ki same ne morejo zaslužiti za lastno promocijo? Objava zgodbe v panožnih občilih nič ne pomaga, tako prepričujemo prepričane. Na tem polju je morda največji manko. Pomena medijev ne vidijo niti naravovarstveniki, ki niso v svojih projektih nikoli predvideli omembe vrednega deleža za promocijo v javnosti, čeprav gre pri volku, koscu in medvedu prav za to! Enako je z doma pridelano hrano.
Garažne salame
V minulem letu smo se res pogosto dotaknili problema prašičereje. Leta 2003 smo jih še zredili 650.000, s čimer smo pokrili več kot 80 odstotkov porabe. Danes jih zredimo le še 250.000, kar je slaba tretjina naših potreb. Kako je mogoče, da smo v pičlih 10 letih dopustili propad te dejavnosti?
Toda slišati je, da je tudi okoli pujsov zavel malo bolj optimistični veter. Slovenski prašičerejci so opozorili, da bi jim morala oblast zagotoviti podobno poseben status, kot ga imajo po drugih državah v sklopu zaščite lastne reje. Kmetijsko ministrstvo naj bi se tako konec junija v Luksemburgu pogajalo za dodatna, proizvodno vezana plačila za prašičerejo. Če ne poskusiš, ni nikoli nič, nam je namignil poznavalec razmer, ki pa ne pričakuje uspeha: »V Bruslju bodo rekli: 'Pa uvozite prašiče z Danskega!'«
Slovenski mali prašičerejci so se razdelili na dve zvezi, pa vsi skupaj ne pridelajo niti 15 odstotkov porabe svinjskega mesa. Položaj je kaotičen in nevaren. Kot nam je povedal prašičerejec Franc Pribožič iz Dečnih sel pri Brežicah, lahko odrezke za salame v Avstriji kupite za manj kot dva evra za kilogram, salamo pa prodate kot domačo za 15 evrov! To lahko opravite v domači garaži. Tudi zaradi tega slovenski rejci pri posameznem pitancu do 120 kilogramov izgubijo od 15 do 20 evrov, kar je razlika, ki bi kmetu prinesla dobro voljo.
