LJUBLJANA – Nov poskus ZL, da v državnem zboru (DZ) ustavi začrtano privatizacijo 15 podjetij, in njena pripravljenost, da se za to bori tudi s protesti in z referendumom, med poslanci sprožata različne odzive, nekateri pa v tem vidijo populizem in demagogijo.
V SMC današnjih izjav vodje poslanske skupine ZL Luke Meseca ne komentirajo. Znano je sicer, da so se v programu stranke zavezali k premišljenemu in reguliranemu pristopu k privatizaciji. Na to je ta teden spomnila tudi prva poslanka SMC Simona Kustec Lipicer, a so v ZL prepričani, da privatizacija zdaj ni transparentna.
Poslanska skupina ZL je danes vložila novo zahtevo za sklic nujne seje odbora DZ za finance in monetarno politiko na temo privatizacije. Luka Mesec je na novinarski konferenci v DZ ob tem pojasnil, da so se proti privatizaciji preostalih naložb s seznama 15 podjetij pripravljeni boriti tudi s protesti in z referendumom. |
Prav tako se danes na grožnje ZL ne odzivajo v SD, a je tudi vodja poslanske skupine te stranke Matjaž Han o vprašanju privatizacije, ki je zanje eno ključnih, spregovoril že v četrtek. Kot je dejal, se težko borijo proti »levemu populizmu« oziroma ZL. »Vse to je lepo slišati, to bi tudi radi živeli, ampak živimo v nekem realnem svetu. Mogoče bomo lahko nekatere stvari, o katerih oni razmišljajo, naredili po tretji svetovni vojni, zaenkrat to, kar oni delajo, enostavno ne gre,« je bil oster.
Telekom menda nosi zlata jajca
»Razumem te proteste, mislim pa, da je referendum skrajna oblika, do katere gotovo ne bo prišlo,« je medtem menil poslanec Desusa Primož Heinz. Kot je dejal, se sicer strinja, da je treba o predvideni prodaji preostalih naložb s seznama 15 podjetij še enkrat premisliti in se o njej dogovoriti tudi na podlagi ocene, kaj je strateško in kaj ne. Argument, da je treba privatizacijo zaustaviti, ker ji nasprotuje javnost, saj je peticijo proti privatizaciji, ki jo je pripravil ekonomist Jože Mencinger, v manj kot mesecu dni podpisalo prek 10.000 ljudi, pa je vendarle zavrnil. Ljudje se namreč po njegovih besedah podpisujejo iz različnih razlogov. »Med podpisniki so nekateri, ki bi še pred 14 dnevi vse prodali, zdaj pa so podpis prispevali, ker imajo občutek, da gre za glasovanje proti vladi,« je opozoril. Heinza sicer osebno najbolj skrbi predvidena prodaja Telekoma Slovenije, ki da »nosi zlata jajca in je tipičen primer, pri katerem bi res morali paziti, kaj delamo«. Vladi zato predlaga, da Telekom najprej ponudi v odkup ljudem, da se vidi, koliko denarja je v Sloveniji.
Vrtovec: Če privatizacije ne bo, pridejo sankcije
V NSi imajo za poteze ZL precej manj razumevanja. »To je velika demagogija ZL in tistih strank, ki nasprotujejo privatizaciji. Temu je treba narediti konec. Slovenija je dala določene zaveze Evropski komisiji. Če napovedane privatizacije ne bomo izpeljali, bodo Slovenijo doletele hude sankcije,« je poudaril Jernej Vrtovec (NSi). Po njegovih besedah so v NSi že večkrat opozorili, da je prodaja državnega premoženja nujna, saj da varovanje nacionalnega interesa ne pelje nikamor. »Podjetja v državni lasti ne poslujejo tako dobro, kot bi lahko, če bi bila v zasebni lasti, saj je večina podjetij v državni lasti zgolj bankomat za nekatere posameznike in interesne skupine,« je prepričan Vrtovec.
Navedbe ZL, da je treba prodajo preostalih naložb s seznama 15 podjetij ustaviti že zato, ker ji glede na anketo Dela iz novembra lani nasprotuje 52 odstotkov vprašanih, je pospremil z besedami, da se zgodba o prodaji državnega premoženja vleče že več kot 20 let in da se jo vedno prikazuje izključno na način, da bodo prišli »grdi tujci, zasebniki s kovčki denarja, ki bodo pokupili naše državno premoženje«. »V NSi na to gledamo drugače, in sicer kot na iskanje odgovornih lastnikov,« je pojasnil.
V ZaAB danes o privatizaciji niso želeli govoriti, znano pa je, da izvajanje načrta, ki ga je DZ sprejel na pobudo vlade njihove predsednice Alenke Bratušek, podpirajo.
SDS: Postopkov brez dolgoročne škode ni mogoče zaustaviti
Ko je DZ potrjeval seznam 15 podjetij za prodajo, ga v SDS niso podprli, a v stranki poudarjajo, da je privatizacija potrebna zaradi zakonskih obveznosti Kapitalske družbe in Slovenskega državnega holdinga ter zaradi stanja javnih financ. Prav tako menijo, da je odgovornost v zvezi s prodajo državnega premoženja v tem trenutku v rokah koalicije, pri čemer so postopki pri prodaji 15 podjetij šli že tako daleč, da jih brez dolgoročnih škodljivih ekonomskih posledic ni mogoče ustaviti, so zapisali.
