Leto šolanja na prestižni ameriški univerzi Stanford v New Yorku bo dodiplomske študente letos stalo 14.230 ameriških dolarjev za četrtletje (približno 10.843 evrov) oziroma, kot so izračunali na izobraževanju posvečeni ameriški spletni strani usnews.com, 42.292 dolarjev (približno 32.226 evrov) za študijsko leto, upoštevajoč stroške. Še bolj zasoljena šolnina je na slovitem Harvardu, kjer po izračunih omenjene spletne strani za eno šolsko leto zaračunajo približno 33.527 evrov, na kalifornijskem Stanfordu pa 32.952 evrov. V navedenih vsotah ni všteto bivanje, ki študijsko leto še podraži. Na Stanfordu so denimo izračunali, da vsi stroški dodiplomskega študenta, vključno z osebnimi potrebami, kot je prehrana, nanesejo 60.749 dolarjev (46.290 evrov). Pri tem niti ni nujno, da bo vaš zlati potomec znanje unovčil tako dobro kot njegov nekdanji šolski sotrpin, soustanovitelj spletnega plačevanja PayPal Peter Thiel, ki je na Stanfordu diplomiral konec osemdesetih let, ali da mu bodo odprte podobne karierne poti kot še eni nekdanji stanfordski študentki, hčerki bivšega ameriškega predsednika Chelsea Victorii Clinton.
Študij ni enako služba
»Težko rečem, kakšen je študij doma, ker nikoli nisem študirala mikrobiologije pri nas. Primerjam ga lahko samo z izrednim študijem za pridobitev pedagoško-andragoške izobrazbe, nad katerim pa sem bila, moram reči, razočarana,« razlaga mikrobiologinja Melita Pavlinić, ki je v ameriški zvezni državi Ohio študirala mikrobiologijo in laboratorijsko medicino. »Pogoji za sprejem na fakulteto so bili uspešno opravljen test jezika za tujce TOEFFL in SAT 1 (angleščina in matematika), opravljena splošna matura v Sloveniji ter priporočila treh slovenskih profesorjev,« razlaga nekdanja dijakinja bežigrajske gimnazije.
Šolnine, ki je tedaj znašala 18.000 dolarjev na leto, je bila oproščena, ker je bila tujka in po zaslugi akademskih dosežkov – po takšnem ključu se je lahko na njeni nekdanji univerzi, pravi, šolal vsak peti tujec. »Prednost mojega študija so bile močne laboratorijske vaje, s katerimi smo spoznali napredne molekularne in biokemijske metode dela, ki se uporabljajo tudi v kliničnih laboratorijih in na raziskovalnih inštitutih,« dodaja.
»Ne, študij mi ni omogočil boljših možnosti zaposlitve pri nas. Z iskanjem službe sem imela kar precej težav,« poudarja Pavlinićeva. Kljub diplomi in podiplomskemu študiju v ZDA je, pripoveduje, potrebovala pol leta, da je 2008. v Sloveniji le dobila službo – pa še ta bi ji najverjetneje ušla iz rok, če ne bi imela diplome že pri 23 letih v primerjavi s tremi kandidatkami, ki so bile še študentke. Po letih iskanja primerne zaposlitve v Sloveniji se je zdaj 29-letna Ljubljančanka pred kratkim zaposlila na Dunaju.
Iz tujine v – tujino
Da je prav odpiranje možnosti za delo v tujini bistvena prednost študija v tujini, se strinja kitarist Jernej Bervar, ki se je za študij kitare na Berkleeju v Bostonu v ZDA odločil predvsem zato, ker takšne študijske smeri v Sloveniji ni. »Na Berkleeju študiram od leta 2012. Vpisal sem se lahko po opravljenih sprejemnih izpitih, ki sem jih opravljal v Parizu, in po intervjuju. Šolnina znaša okrog 32.000 dolarjev na leto – samo šolnina, brez življenjskih stroškov in stanovanja,« razlaga glasbenik, ki pravi, da je njegov študij zelo intenziven in prilagojen posamezniku. »Študij v tujini mi je definitivno odprl boljše zaposlitvene možnosti tako doma kot v tujini. Odprl mi je tudi trg, saj imam zdaj odprto pot na mednarodno tržišče. Trenutno večino svojega dela opravljam v tujini, kjer je po mojem znanju tudi več povpraševanja,« je prepričan.
Težko se je vpisati
Želja po specializiranem študiju, ki ga pri nas ni mogoče vpisati, je gnala v tujino tudi študenta vizualnih komunikacij Mita Miheliča. Po končanem šolanju v Essnu v Nemčiji (Folkwang Universität der Künste) so ga sprejeli na evropski podružnici Stanforda v Berlinu, kjer študira metodo d.school. »Gre za metodo v okviru relativno nove discipline design thinking, ki se ukvarja s strukturiranjem mišljenja, temelječega na snovanju družbenih inovacij. Študij sem končal letos, na istem inštitutu pa čakam na rezultate ponovne selekcije za coaching, ki v primerjavi z našim izobraževalnim sistemom ustreza mestu asistenta na fakulteti,« razlaga 31-letnik.
Priti na slovito univerzo, ki jo obiskuje Mihelič, ni mačji kašelj. »Najprej sem moral poslati svoj portfolio ter izpolniti motivacijsko pismo v specifični obliki, ki ga na d.schoolu imenujejo T-profile. Ko so na podlagi približno 500 prijavnin izbrali 160 kandidatov z vsega sveta, so v Berlinu sledili intenzivni dvodnevni sprejemni izpiti, kjer so naposled izbrali 80 novih študentov. Dali so mi natanko tri dni, da se preselim v Nemčijo in zglasim na univerzi ter se začnem šolati, kar je nekoliko kruta, a nedvomno jasno izkazana pripravljenost za študij. Po prvem semestru se številka udeležencev znova prepolovi in študij sem nadaljeval s polovico sošolcev,« pove. Kljub številnim pogojem, ki jih mora izpolnjevati potencialni študent, šolnina ni nizka: znaša od 1100 do 2500 evrov na semester, odvisno, od kod prihaja kandidat in koliko časa je minilo od konca zadnjega študija.
Kakšen je študij?
Mihelič poudarja, da je drugačen kot v Sloveniji. »Imeli smo vso svobodo, sami smo si sestavljali program in veliko smo se ukvarjali s timskim delom in oblikovanjem skupinske identitete ter dinamike. Na voljo smo imeli najnovejša orodja in materiale, osebje je skrbelo za povezavo z vrhunskimi strokovnjaki, šola je krila vse izlete, ki so bili potrebni za proces dela, bodisi v Evropi bodisi na drugih celinah. Razlike z našim sistemom lahko najdete sami,« se nasmehne in dodaja, da so bila pravila študija kljub temu jasna, manjkal si lahko samo dvakrat na semester, odslovili so te lahko tudi, če nisi izkazal dovolj motivacije ali kompetenc. »Nekaj sošolcev se je zaradi preobilice dela izpisalo samih,« sklene.
Okvirna cena šolnin in drugih dajatev v enem študijskem letu
Univerza Princeton, New York, ZDA
42.292 dolarjev (32.527 evrov)
Harvard, Cambridge, ZDA
44.000 dolarjev (33.841 evrov)
Yale, New Haven, ZDA
49.138 dolarjev (37.793 evrov)
Columbia, New York, ZDA
43.245 dolarjev (33.260 evrov)
Stanford, ZDA
46.386 dolarjev (35.676 evrov)
Oxford, Velika Britanija
od 14.845 do 21.855 funtov
(od 18.595 do 27.376 evrov)
