LJUBLJANA – Kot kaže, se bo vlada lotila lotila tudi študentskega dela. Po poročanju današnjega Dela, želi vlada z reformo preprečiti zlorabe študentskega dela, ki nastaja ob fiktivnem vpisu v prvi letnik in ob podaljševanju absolventskega statusa, ter onemogočiti monopol, ki ga imajo pri posredovanju (trije največji) študentski servisi.
- Mimo študentskega servisa – Delodajalec in študent se lahko za delo dogovorita tudi brez posrednika in torej tudi brez provizije.
- Obdavčitev – Povečala bi se za dve odstotni točki (s 30 odstotkov na 32). Uvedlo bi se plačevanje prispevkov.
- Prispevki – Če bi študent opravljal delo, povezano s svojim študijem, bi se beležile delovne izkušnje, ki bi pod določenimi pogoji lahko veljale tudi kot pripravništvo. V tem primeru delodajalcu ne bi bilo treba plačati socialnih prispevkov. Sicer pa bi po predlogu za socialne prispevke plačevali nekako tako: za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 8,85 odstotka, prispevek za osnovno zdravstveno zavarovanje pa 5,96 odstotka.
- Starost – Pravica do opravljanja študentskega leta ima študent, ki je star do 26 let.
- Omejitev – Študentskega dela ne bi mogli opravljati študentje prvega letnika (fiktivni vpisi) in ob podaljševanju absolventskega statusa.
- Število ur – V vsakem podjetju bi lahko študentje oddelali ure glede na redno zaposlene. Denimo, pri delodajalcu, ki ima zaposlenih od enega do deset delavcev, bi lahko opravil največ 240 ur začasnega in občasnega dela na mesec.
Naj omenimo, da gre za osnutek reforme, ki ga bo ministrstvo za delo danes predstavilo mladinskim organizacijam.