LJUBLJANA – Okoli 50 članov študentskega gibanja Mi smo univerza in tujih študentov, ki študirajo pri nas, je danes pred Univerzo v Ljubljani organiziralo protest. Z njim so želeli opozoriti na tuje študente, ki jim je država v okviru nove socialne zakonodaje ukinila državno štipendijo. Na protest se je odzval rektor ljubljanske univerze Stanislav Pejovnik.
Odziv rektorja
Na protestni shod študentov se je odzval rektor Univerze v Ljubljani Stanislav Pejovnik, ki je protestnikom dejal, da bodo omenjeno težavo poskušali reševati v treh korakih. Kot je povedal, bo ljubljanska univerza organizirala poseben sklad, ki bo tistim tujim študentom, ki so z januarjem izgubili štipendije, na pomoč priskočil takoj. Dodal je, da bodo denar za sklad v višini približno 150.000 evrov dobili s prispevki slovenskih podjetij in posameznikov.
Druga rešitev, ki jo je predstavil Pejovnik, je, da bo do konca meseca februarja Ad futura dobila sklad, ki bo omogočal internacionalizacijo slovenskih univerz in donacije tujim študentom. Po njegovih besedah naj bi bil razpis urejen v mesecu marcu. Trajna rešitev nastalega položaja pa bi bila po Pejovnikovih besedah sprememba zakonodaje.
Štipendija za socialno šibke
Kot je povedala ena izmed protestnic, so javno podporo protestu izrazili dekan ljubljanske filozofske fakultete, dekanja ljubljanske fakultete za socialno delo in dekan ljubljanske ekonomske fakultete. Tuje študente pa podpirajo tudi različna gibanja in društva. Redni profesor na filozofski fakulteti v Ljubljani Rastko Močnik je na protestu dejal, da so razlogi za današnji manifest študentov in preostalih mednarodna solidarnost, logika znanstvenih in izobraževalnih praks ter boj proti neokolonializmu.
Z letošnjim letom se je začel izvajati zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS). Ena od novosti zakona, ki je bil sicer sprejet že sredi leta 2010 in bo za pridobitev transferjev odslej upošteval tako dohodke kot premoženje, je tudi, da bodo do državne štipendije po novem upravičeni le polnoletni dijaki in študentje, slovenski državljani. Državna štipendija je namreč izrazit socialni korektiv, namenjen možnosti izobraževanja socialno šibkim slovenskim državljanom, so v sporočilu za javnost zapisali na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.
Urejanje sporazumov
Do uveljavitve zakona je državno štipendijo v povprečju letno prejemalo okoli 1000 tujih študentov, pretežno iz držav nekdanje Jugoslavije. Konec lanskega leta je državno štipendijo prejemalo 1762 tujih študentov in dijakov. V študijskem letu 2010/2011 je bilo za državne štipendije tujim študentom namenjenih nekaj manj kot dva milijona in pol evrov.
Kot je povedala predsednica Odbora Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) za socialna in zdravstvena vprašanja Anja Krebs, je ŠOS na to problematiko in vse preostale probleme, ki jih dijakom in študentom prinaša ZUPJS, v lanskem letu večkrat opozorila ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter poslance državnega zbora.
V ŠOS sicer ostro obsojajo decembrski odgovor pristojnega ministrstva tujim študentom, naj sprožijo ustrezne meddržavne postopke, ki bodo uredili vzajemnost pravic študentov med Slovenijo in tretjimi državami. Urejanje bilateralnih sporazumov med državami je izključno v pristojnosti najvišjih državnih predstavnikov in ne študentov, je pojasnila Krebsova. Dodala je, da država ne more na študente prenašati odgovornosti za pomanjkljivo urejeno področje štipendiranja.
