SPREMEMBE

Študentje k vladi s svojimi varčevalnimi predlogi

Objavljeno 29. marec 2012 23.37 | Posodobljeno 29. marec 2012 23.37 | Piše: P. J.

Predloge jemljejo kot pogajalska izhodišča, Minatti verjame, da njihovi predlogi pri sprejemanju zakona ne bodo spregledani.

LJUBLJANA – Študentsko delo se bo podražilo. Koncesijske dajatve se bodo zvišale s 14 odstotkov na 25 odstotkov. Napoved varčevalnih ukrepov pa gotovo ni razveselila predstavnikov študentskih organizacij, saj namerava nova vlada znižati delež dajatve za študentsko delo. Tako kot ŠOS se bo tudi študentskim servisom znižal delež s 4,5 odstotka na 3 odstotke. Nova vlada bo sredstva namenila v proračun za štipendije.

Študentje s svojimi predlogi in analizami

»V prihodnjih dneh pričakujemo sklic in konstituiranje sveta vlade za študentska vprašanja, saj verjamemo, da nam bodo predlogi in razlogi zanje ter analize in predvidene posledice podrobneje predstavljeni,« je v izjavi zapisal Mitja Urbanc, predsednik ŠOS. Predlogi po njegovem mnenju posegajo v socialni položaj vseh študentov, nanje pa v tem trenutku gledajo kot na pogajalska izhodišča. Pričakujejo, da bodo v soglasju s socialnimi partnerji lahko v predloge vključili nekatere spremembe.

»Naše interne analize so pokazale, da se da na nekaterih področjih privarčevati več,« je zapisal Urbanc. Svoje predloge bodo predstavili vladi, zavedajo pa se, da morajo breme varčevanja nositi vsi državljani, zaščititi pa želijo študente s slabšim socialnim statusom. »Menimo, da lahko ob dobrem dialogu in izmenjavi analiz, predlogov in stališč najdemo srednjo in za študente prijaznejšo pot.«

»Iz vladnega predloga je razvidno, da so ukrepi zapisani v dobri veri, a žal na pamet.«

Mnogim so vrata že zaprta

Matjaž Minatti, predsednik uprave študentskega servisa M servis pa pravi, da mnogim posredovalnicam študentskega dela gre že zdaj slabo, »pozitivno poslujejo le nekateri, mnogi pa so vrata že zaprli.«

»Iz vladnega predloga je razvidno, da so ukrepi zapisani v dobri veri, a žal na pamet in z dobro mero populizma, kar se bo verjetno ugotovilo v samem zakonodajnem postopku. Osebno verjamem, da tokrat dialog in argumenti strokovne javnosti pri sprejemanju zakona ne bodo prezrti.« V odgovoru je še zapisal, da bo ob takem ukrepu možno, da bodo študentski servisi zaradi racionalizacije dela primorani slabiti kakovost storitev. Pri tem izpostavlja prenehanje zalaganja zaslužkov ter slabitev stopnje izterjave zaslužkov, sámo kakovost posredovanja in dostopnost do storitev.

Minatti še ocenjuje, da bo zaradi dviga koncesijske dajatve prišlo do upada zanimanja za študentsko delo pri delodajalcih. M servis, ki ima 16 poslovalnic, je v letu 2011 v kar 131.000 primerih zaslužek dijakom in študentom dal vnaprej. »Poslovni uspeh v letu 2011 ni zadovoljiv in ne pokriva obrestne mere kapitala, ki ga uporabljamo, zato bi že brez spreminjanja priznanih stroškov nekatere storitve morali zmanjšati.«

Dvomijo o svojem preživetju

Na e-študentskem servisu pa pravijo, da nižanje koncesijskih dajatev ni nič novega, saj se to dogaja že vrsto let. »Ta trenutek ne moremo poslovati s 3-odstotno priznanimi stroški, zato bomo prisiljeni zapreti veliko poslovalnic, skrčiti število zaposlenih, ukiniti vlaganje v razvoj in e-poslovanje, ukiniti aktivno posredovanje prostih del, ki se težje oddajajo, ukiniti zalaganje zaslužkov, ukiniti vse dodatne storitve in svetovanja, ki jih nudimo študentom in podjetje. Prav tako priznani stroški ne omogočajo učinkovite izterjave neplačnikov študentskega dela. Ali nam bo z navedenimi ukrepi uspelo preživeti, še ne moremo povedati.«

»Varčevalne ukrepe vlade sicer podpiramo, saj druge možnosti država preprosto nima. Želimo si le nekaj več dialoga in možnost sodelovanja in predlaganja, ker verjamemo, da se cilji vseeno lahko dosežejo. Upamo, da so ti vladni predlogi zgolj izhodišča, ki jih bodo z dialogom še dopolnili in prilagodili realni situaciji.«

Malo delo zavrnjeno, bo nov predlog uspel?

Višja obdavčitev in še nekatere druge spremembe na področju študentskega dela pa so se skušale uvesti že v prejšnjem mandatu z zakonom o malem delu. Proti spremembam so takrat skupaj nastopili tako upokojenci kot študentje in študentski servisi. Ivan Svetlik je takrat predlagal kar 29,5-odstotno obdavčitev študentskega dela in omejitev 728 ur letno. 

Vprašanja smo posredovali tudi na ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter na ministrstvo za finance, vendar pa odgovorov še nismo prejeli. 

Deli s prijatelji