Strupenjače

Od približno 3150 vrst kač jih je približno 700 strupenjač, vendar jih je od teh samo 250 sposobnih povzročiti smrt ob ugrizu. Strup ni namenjen le ubijanju oziroma omrtvičenju plena (v naravi so plenilci), ampak ga uporabljajo tudi za samoobrambo. Plen lovijo aktivno (iščejo ga in preganjajo, tako lovi npr. afriški boomslang) ali iz zasede (tako običajno lovijo težje in manj okretne živali, ki skrite prežijo na plen; večina teh ima varovalno barvo, recimo gabonski gad). Ob ugrizu strup priteče v telo žrtve v nekaj sekundah ali celo v delčku sekunde. Vsaka strupenjača ima unikatno encimsko mešanico. Delovanje strupa je lahko hemotoksično (vpliva na kri in krvožilni sistem), nevrotoksično (živci, možgani) in citotoksično (celice; običajno se pokaže na mestu ugriza).

Najbolj strupene?

Najmočnejši strup imajo morske kače, vendar so zaradi neagresivnosti ugrizi izjemno redki, torej najbolj strupena kača ni ravno najbolj nevarna. Tudi avstralski tajpan se v naravi raje skriva in ne ugrizne pogosto, zato ni tako nevaren. Dolgoletni raziskovalec kač Mark O'Shea trdi, da je najnevarnejša kača roselijev gad s Šrilanke: pogosto je v bližini človekovih prebivališč, njegov strup je smrtonosen in ob provokaciji takoj ugrizne. Ne smemo pa zanemariti tudi tega, da so nekatere kače z manj močnim strupom zelo velike, zato proizvajajo večje količine strupa – npr. kraljeva kobra (doseže tudi pet metrov) in diamantna klopotača (spada med najtežje predstavnike strupenjač). Po ugrizu strupene kače je najučinkovitejša terapija vbrizganje protistrupa.

Raje ne izzivajte

V Avstraliji je več strupenih kot nestrupenih kač, kar 80 odstotkov ugrizov pa povzroči Pseudonaja textilis (ang. Eastern brown snake). Med najhitrejše spada črna mamba, saj lahko drsi s hitrostjo pet metrov na sekundo (kar je hitreje od teka večine ljudi). Kobre lahko izbrizgajo strup tudi tako, da ga izpljunejo na žrtev ali plenilca. Klopotače vsiljivce večinoma raje odženejo, zato imajo na repu poseben organ – ropotuljico, s katero jih želijo prestrašiti. Vseeno je ugriz klopotače najpogostejši ugriz v Severni Ameriki.

V Sloveniji

Od 11 vrst kač, ki živijo na območju Slovenije, so tri strupene: modras, gad in laški gad. Najpogostejši so modrasi; v teh dneh jih že opažamo, kako se sončijo. Modrasa ni težko prepoznati: ima širšo glavo z rožičkom, cikcak vzorec in navpični zenici. Gad ni zelo pogost in v zadnjem času poročajo, da ga v glavnem videvajo v gorah, dostikrat je predstavnik melanističen, kar pomeni, da je v celoti črn.

Ob srečanju s kačo se počasi umaknimo in je ne vznemirjajmo. Če nas ugrizne v gorah, pokličimo reševalce, v dolini pa čim prej poiščimo zdravniško pomoč. Rane nikakor ne prevezujmo, izsesavajmo ali izrezujmo. Po zdravniškem opazovanju bomo najbrž kar hitro odpuščeni, v redkih primerih pa lahko nastane reakcija, ki jo morajo zdraviti dlje.

V ujetništvu

Pri nas se zadnje čase povečuje priljubljenost strupenih kač v terarijih. Te kače so lepe in zanimive, a zahtevne, zato lastništvo priporočamo odraslim in odgovornim ljudem. Upamo, da bomo čim prej dobili banko protistrupov, ki bo zagotavljala ustrezno preskrbo v primeru ugrizov. Ljudje pravijo, da kača piči, vendar imamo teraristi raje izraz kačji ugriz, saj nas lahko piči le žuželka (npr. čebela), ki ima želo.