Poletna kopalna sezona je pred vrati, prvi nadobudneži se te dni že poganjajo v morje, ki je pred dnevi doseglo 20 stopinj. Na prvi pogled je morje tudi v močno naseljenem in z industrijo obremenjenem najsevernejšem koncu Jadrana presenetljivo čisto, a kolikšno je tisto nevidno kemijsko onesnaženje? Veliko strupenih snovi zanesejo tokovi od izliva Pada, morda se bomo izognili vsaj plinskim terminalom, kljub temu pa je v Tržaškem zalivu skrb vzbujajoča vsebnost živega srebra. Pred časom so ugotovili močno onesnaženost peska na plažah okoli Gradeža, 400 metrov obale pred nekdanjim otokom so celo zaprli za obiskovalce.
Pesek vse bolj oporečen
Že četrt stoletja so sosedje prek zaliva, v enem najbolj priljubljenih odsekov peščenih plaž na zgornjem Jadranu, ponosni na modro zastavo, ki potrjuje kakovost morske vode in urejenost plaž; zdaj se je pošteno zalomilo. A kaj se je pravzaprav zgodilo? Omenjeni kos obale pred mestno četrtjo Citta Giardino so hoteli tik pred sezono obnoviti in s svežim peskom na novo nasuti dolgo peščeno plažo. Material je pripeljala italijanska firma, že prva analiza peska je pokazala večjo količino težkih kovin in drugih nevarnih snovi. V predsezoni je bilo torej konec gradnje peščenih gradov in iger v sipkem pesku. Že pred majskimi prazniki, ki tradicionalno privabijo veliko število alpskih nomadov v »tevtonske žare« vse do Riminija, so nevarni del petkilometrske obale zaprli. Obiskovalcem, ki so rezervirali ležalnike, so ponudili drug odsek in jih potolažili z nekaj brezplačne ponudbe v športnih objektih.
Moč viharjev
Glede na podrobnejše analize zdaj zamenjujejo različno debele plasti mivke, plaža naj bi bila neoporečna in povsem nared do 15. junija, škoda je vendarle precejšnja, saj je zaupanje stalnih gostov omajano. Obiskovalci so se že odzvali, vse več se jih iz Gradeža in Lignana seli v kamniti in prodni predel med Tržičem in Trstom, kjer so na voljo nove dopustniške kapacitete. Pesek pa ni edina skrb turistične skupnosti onstran zaliva, precej jih vznemirjajo podnebne spremembe, bojijo se močnih neurij z nalivi in vrtinčastih viharjev, ki pustošijo z morja in padske ravnice. Vse pogosteje obiščejo tudi Istro, kjer so lani povzročili precej škode na ravninskem delu obale. Peščene predele od Ancone do Trsta je treba zaradi erozije in valovanja sproti obnavljati. In to ni posebnost samo dolge italijanske jadranske riviere, s težavami se srečujejo tudi na Floridi, kjer so neurja lani dobesedno odplaknila sanjske plaže okoli Miami Beacha.
Na naši strani je obala povsem drugačna, v glavnem kamnita, se pa soočamo z dvigovanjem morske gladine, kar je še posebno opazno v zadnjem desetletju. Pred dnevi so znanstveniki Nase znova opozorili, da se led na obeh zemeljskih tečajih topi hitreje, kot so domnevali, verjeli in upali. Po najnovejših ocenah naj bi se morska gladina v prihodnjih stoletjih dvignila med poldrugim metrom do treh metrov. V Sredozemlju se morje dvigne le za milimeter na leto, kar se zdi zanemarljivo malo. A po ocenah agencije OZN za okolje UNEP se bo gladina morja v Sredozemlju do leta 2100 zvišala od dvanajst do 30 centimetrov. V Koprskem zalivu agencija za okolje redno spremlja višino morja od leta 1960. Tako so na podlagi srednjeročnih in dolgoročnih napovedi v Kopru pravočasno začeli poviševati obalne zidove na pomolih in ob obmorski promenadi za pol metra do 70 centimetrov. Pred kratkim so povišali tudi nasipe mandrača ob izlivu Badaševice pod Semedelo.
Vsaj glede morja pravočasno?!
Še je visoko morje pri nas odvisno predvsem od časovno omejenih vremenskih pojavov, zlasti ob padanju zračnega tlaka, južnem vetru in polni luni, a je nedvomno prav, da smo se začeli prilagajati pravočasno. Strokovnjaki so na tem območju zapovedali prostorsko načrtovanje kot ob stoletnih poplavnih vodah. Najvišje se je v Kopru morje dvignilo leta 1963, za 3,14 metra, ter leta 1986 in 2010, ko je doseglo 3,45 metra. V Istri je decembra 2008 morje poplavilo vse nižje predele, na morski postaji v Kopru so takrat zabeležili višino 3,72 metra. Slovenija je podpisnica evropske poplavne direktive, po njenih kriterijih mora oceniti ogroženost ljudi ter ranljivost okolja, gospodarskih objektov in kulturne dediščine. Našteli so 61 takšnih območij, načrti zmanjševanja poplavne ogroženosti morajo biti nared do leta 2015.