Strunjanske soline še dve 
leti zapuščeno gradbišče

STRUNJAN – Sanacija solinskih nasipov v Krajinskem parku Strunjan po uničujoči poplavi decembra 2008 je obstala na polovici. Gradbinci VGP Drava s Ptuja so nehali delati lani spomladi, ker je državi oziroma ministrstvu za okolje in prostor (MOP) preprosto zmanjkalo denarja za ta projekt. Denarja ni pričakovati vsaj še dobri dve leti. Bo vhod v krajinski park večno ostal gradbišče? Njegov današnji videz nikakor ne more biti za zgled območju, ki je bilo leta 1990 ravno zaradi svojih znamenitosti – je vzorec flišne pokrajine obalnega območja z bogato floro in favno, solinski del pa sta etnološki in tehniški spomenik – razglašeno za naravni rezervat. Polovičarsko delo pri ohranjanju takega zaklada državi nikakor ne more biti v ponos.

Evropske pomoči ni

Kako se lotiti sanacije solinskih nasipov po večji povodnji, so prikazali v Krajinskem parku Sečoveljske soline. Toda direktor javnega zavoda Krajinski park Strunjan Marko Starman odgovarja: »Med parkoma gre za razlike tako po velikost parkovne površine kot tudi po višine škode, ki jo je povzročila povodenj. Sečoveljske soline so tako lahko kandidirale za evropska sredstva iz programa Life in od Evrope tudi dobile zajeten kupček evrov, mi pa smo bili odvisni le od denarja iz proračuna MOP. A tega je zmanjkalo in ga ni pričakovati do konca leta 2013. Seveda iščemo možnosti, da bi denar dobili že prej prek različnih mednarodnih razpisov. Precej stvari je še odprtih, vendar vam natančnega odgovora, kdaj nam bo uspelo zbrati dovolj denarja, ne morem dati.«

Starmana smo prosili še za pojasnilo, ali so delavci VGP Drava kos nalogi, saj gre za zahtevno sanacijo solinskih nasipov in redno vzdrževanje obdelovanih solinskih polj v Strunjanu. »Pred sanacijo so bili natančno izdelani načrti, kako se je lotiti. Ti so vključevali tako naravovarstvene kot specifične gradbene zahteve. Prepričan sem, da so se gradbinci držali tako enih kot drugih pogojev in zahtev, nad gradbenimi posegi je budno bdela nadzornica z MOP,« je ovrgel nekatere pripombe domačinov, češ da so se sanacije lotili nestrokovno in brez potrebnega znanja. Dodal je še, da bi narasla voda ob morebitni ponovni povodnji, kakršna je bila v letu 2008, povzročila še veliko večjo škodo kot pred dobrimi tremi leti, zato seveda ne bodo stali križemrok in čakali le na blagoslov in denar države, poskušali se bodo potruditi, da bi se kot upravičenci do državnih sredstev uvrstili čim višje. Tudi s takšno sanacijo solinskih nasipov, končano le polovično, so polja, ki so še v obdelavi, pravi, varna pred vdorom sladke vode, tako da bosta lahko pridelava in žetev soli potekali nemoteno.

Gradbišče bodo uredili

Zaradi očitkov domačinov pa so se močno razhudili v VGP Drava. Direktor Borut Roškar meni, da so trditve o nestrokovnosti njihovih gradbincev povsem neupravičene in iz trte izvite; vsa dela so potekala nemoteno in pod strogim nadzorom, dokler država ni priprla dotoka denarja, zato so sanacijska dela ustavili. »Na platoju pred vhodom v krajinski park so ostali naši zabojniki, v katerih smo si zasilno uredili pisarniške in druge delovne prostore, po končanju del pa smo preostanek gradbenega materiala, skupaj z lesenimi hlodi, ki jih uporabljamo pri utrjevanju nasipov, zložili na kup in jih ustrezno zavarovali. Gradbišče bomo seveda znova pregledali in uredili, tako da ne bo kazilo vstopa v krajinski park. Če dolgoročno ne bo na vidiku denarja za sanacijo solin, smo pripravljeni s platoja umakniti zabojnike in gradbeni material, s čimer bi si nakopali dodatne stroške, cena sanacije pa bi seveda še poskočila. Dobro se zavedam, da zabojniki in gradbeni material ne spadajo na vhod v krajinski park, oboje je zdaj še tu, saj smo računali na nadaljevanje sanacije,« pojasnjuje Roškar.