STRUNJAN – Strunjanska cerkev Marijinega prikazanja, ki je gotovo ena od najbolj znanih na Obali, je kar nekako skrita v bujnem mediteranskem zelenju vinogradov, sadovnjakov, vrtov, njiv pa tudi nekaj vikendov na griču nad strunjanskimi solinami. Kraj so si za bivanje najprej izbrale benediktinke, ki so okoli leta 1212 odšle od tam, prvotna kapelica pa je v poznejših letih prerasla v cerkev, ki je bila večkrat prenovljena in seveda na novo zgrajena po prikazanju Marije leta 1512. Tako letos mineva že 500 let, odkar je priljubljena romarska pot. S prikazanjem je povezana tudi edinstvena procesija strunjanske Marije z barkami po morju iz Pirana v Strunjan, ki avgusta združuje ribiče, pomorščake ter preostale.
Po epidemiji kuge
Marija se je pri vratih stare strunjanske cerkve ponoči leta 1512 prikazala čuvajema vinogradov in jima potožila, da so pozabili nanjo, saj da je njena cerkvica zanemarjena in v klavrnem stanju. Ob tem velja spomniti, da je bila cerkev takrat res verjetno taka tudi zaradi kriznih časov. V letu 1510 je namreč izbruhnila epidemija kuge, poleg katere je zavladala še velika lakota, tako da so mrtve marsikje zakopavali, kjer se je pač dalo, saj na pokopališčih ni bilo več prostora, vse to pa so spremljali ropanje tolp, nasilje... In nato je 26. marca 1511 udaril še potres, ki je poškodoval številna mesta, gradove, utrdbe in cerkve v Furlaniji in Benečiji, na Primorskem, Gorenjskem, Notranjskem in Dolenjskem ter po nekaterih verjetno malo pretiranih ocenah zahteval kar okoli 12.000 žrtev. Časi so bili res hudi in ljudje so zaradi usodnega dogajanja postali še bolj bogaboječi ter so iskali zavetje v veri.
Čuvajema vinogradov se je prikazala Marija
Sicer pa strunjanski župnik p. Niko Žvokelj o tem prikazanju med drugim pravi: »Leto 1512 je najpomembnejša letnica v zgodovini strunjanske cerkve. Takrat se je v noči na 15. avgust pri vratih stare cerkvice čuvajema vinogradov Giovanniju Grandiju in Pietru di Zagabria prikazala Marija. Kmalu je cerkev postala najpomembnejša istrska božja pot, ki se je priljubila vsem, tudi oddaljenim romarjem in obiskovalcem.«
Pred tem so tam prve živele benediktinke, ki so odšle okoli leta 1212 in za seboj pustile kapelico. Kot navaja pater Niko, so jo nato leta 1221 vzeli v varstvo očetje benediktinci, ki so sicer živeli v samostanu na drugi strani solin, v njej pa so se zbirali čez dan k molitvi, kadar so delali v okoliških vinogradih. Ko so zapustili Strunjan, so se za svetišče zavzeli duhovniki iz Pirana in do 16. stoletja prihajali tja, nato pa je dobilo stalnega duhovnika. Vmes je dala leta 1463 cerkev obnoviti bogata piranska vdova Osvalda Petronio Barcazza, tako da je po njej dobila ime Barcazza, dokler je po omenjenem prikazanju leta 1512 niso preimenovali v sveta Marija od prikazanja (Santa Maria della Visione).
Vrnili samostan
Podoba prikazanja je v cerkvi ujeta na sliki, ki še danes krasi glavni oltar in jo je okoli leta 1520 na les ustvaril slikar Francesco Valerio. V istem stoletju so to božjepotno cerkev povečali in piranski župnik Tomaž Gregolin, ki je bil tudi odličen slikar, je zanjo v letih 1656–1671 ustvaril več slik.
Tako kar deset njegovih velikih platen prikazuje prizore iz Marijinega življenja, od njenega rojstva do poveličanja. Leta 1907 so skrb za strunjansko romarsko svetišče prevzeli sinovi sv. Frančiška Asiškega iz Trenta in ob 400-letnici Marijinega prikazanja so obnovili nekatere slike v cerkvi ter z dovoljenjem tedanjega papeža Pija X. slovesno kronali podobo strunjanske milostne Marije.
Lani praznovali 50 let župnije
Od 1961. je Strunjan samostojna župnija. Že lani so izdali brošuro o 50 letih župnije, ki jo je napisala in uredila Rožana Špeh, fotografije zanjo pa je prispeval Ubald Trnkoczy. Sledil je izid koledarja z naslovom Marija, žena ogrnjena s soncem, izvedli pa so tudi svetopisemski maraton v obliki neprekinjenega branja Svetega pisma Matere božje. In ne nazadnje sta župnik pater Niko Žvokelj in piranski župan Peter Bossman takrat podpisala dogovor o koncu denacionalizacije frančiškanskega samostana v Strunjanu, ki je bil vrnjen po 65 letih. Praznovanje prikazanja pa se bo seveda še nadaljevalo.
