LJUBLJANA, STRASBOURG – Evropska komisija je kar dolgo napovedovala, da bo predlagala sveženj dopolnitev evropskih (skupnih, kaj pa drugega) zakonskih rešitev glede orožja, zlasti spremembo direktive o strelnem orožju, ki tako ali drugače zadeva vse prebivalce Evropske unije, ki orožje že imajo ali bi lahko z njim razpolagali v prihodnje, ter ki bo ključna tudi za, na primer, izdajanje orožnih dovoljenj in podaljševanje njihove veljavnosti. Številni evropski poslanci, med katerimi jih je bilo več tudi iz Slovenije, so navajali svoje pomisleke, a je večina v Evropskem parlamentu zdaj podprla predlagano direktivo. Proti jih je glasovalo samo 178.
Končno besedilo predloga direktive, o katerem se je pogajalcem Evropskega parlamenta in Sveta EU uspelo uskladiti že decembra lani, naj bi zagotavljalo ravnotežje med interesi zakonitih lastnikov orožja, sočasno pa tudi še zaželeno »zaščito javnega interesa za varnejšo Evropo«. Države članice EU bodo, skratka, morale odslej poskrbeti za bistveno strožji nadzor nad uporabo, hrambo, razpolaganjem z orožjem za streljanje z vadbenimi naboji oziroma tudi s tistim, katerih namen je uradno resda le zvočni učinek, a ga ni težko tako predelati, da se spremeni v smrtonosno orožje. Slednje so, na primer, predelano že leta 2015 uporabili teroristi v napadu na uredništvo satirične francoske revije Charlie Hebdo. Če se je orožje, katerega namen naj bi bil zgolj »pokanje« (zvočni učinek), brez omejitev lahko prodajalo na območju več članic EU, bo poslej tudi zanj treba pridobiti enako licenco kot za vsa smrtonosna strelna orožja.
Preventivno kriminaliziranje
Mar ni nesprejemljivo, da se želi (poskuša) kar vse državljane EU, če so hkrati tudi zakoniti lastniki orožja, že vnaprej obravnavati kot nekakšne potencialne teroriste in se jih s tem neupravičeno, četudi samo »preventivno« kriminalizira? Čemu si, kot vse kaže, le članice in člani Evropske komisije (no, tudi večina evropskih poslancev, ki je kadar koli pripravljena podpreti dobesedno vsakršen predlog Evropske komisije) zatiskajo oči pred vnebovpijočim dejstvom: pred tem, da teroristi med svojimi napadi še najpogosteje uporabljajo orožje, ki ga očitno brez večjih težav še vedno lahko kupijo na črnem trgu?
»Vprašati se moramo,« je za Slovenske novice dejal evropski poslanec dr. Igor Šoltes, »ali ni boj proti terorizmu zgolj pretveza oziroma krinka za vse večji nadzor tako imenovanega velikega brata nad državljankami in državljani EU. Se z vse večjim nadzorom ne onemogoča predvsem legitimni demokratični upor državljanov EU zoper vse hujšo diktaturo manjšine oziroma neke politične elite nad večino?« Vendar pa ni dr. Šoltes edini slovenski predstavnik v Evropskem parlamentu, ki vztraja, da bo takšna direktiva skoraj gotovo zgrešila svoj vnaprej razglašeni cilj, domnevno učinkovitejši boj proti terorizmu.
Je res tako uravnotežena?
Zelo podobno ugotavlja tudi evropska poslanka Romana Tomc (SDS-EPP), ki pravi, da se zgolj na podlagi tistega, kar piše v novi direktivi o strelnem orožju, žal res ne bo mogoče uspešneje boriti proti teroristični grožnji: »Varnostna slika Evrope se spreminja. Prav zato je Evropska komisija podala predlog, ki naj bi uvedel strožja pravila za reševanje varnostnih vrzeli z namenom boja proti terorizmu. Do njenega predloga so bile kritične vse politične skupine Evropskega parlamenta, saj je v neustrezen položaj postavljal lastnike zakonito pridobljenega strelnega orožja. Potrebujemo odločne, utemeljene, predvsem pa dobro premišljene ukrepe, s katerimi bomo (državljanom EU) zagotovili več varnosti in boljšo zaščito. Menim, da nova direktiva, četudi je besedilo vendarle bistveno boljše od prvotnega, še vedno pušča precej odprtih vprašanj. Največja napaka je, da diskriminira lastnike zakonito pridobljenega orožja. Bojim se, da bo posledice te direktive občutila napačna ciljna skupina. Lovci, športni strelci in zbiratelji niso tisti, ki ogrožajo našo varnost, med njimi prav tako ni tistih, ki bi predelovali orožje. Teroristi bi morali biti cilj (tarča) direktive, dejstvo pa je, da ti v svojih akcijah ne uporabljajo zakonito pridobljenega orožja...« No, evropska poslanka Tanja Fajon (SD/SD), ki je tudi podprla sprejem direktive, je vendarle nekoliko drugačnega mnenja. Meni namreč, da je bil sprejet uravnotežen dogovor: »Z učinkovitejšim nadzorom se zmanjšujejo možnosti za uporabo orožja v nedopustne namene.« Pomembno je, poudarja, da z novimi rešitvami niso kršene ali omejevane dozdajšnje pravice legalnih lastnikov orožja v EU. No, čisto zadnja beseda za zdaj še ni (iz)rečena. Treba bo počakati in videti, ali so lovci, športni strelci in zbiratelji orožja (tudi v Sloveniji) tako zelo zadovoljni z domnevno uravnoteženostjo direktive.
| Za teroriste to pač ni prepreka! Prav lovci, športni strelci in zbiratelji orožja so po besedah nekdanjega predsednika računskega sodišča, evropskega poslanca dr. Igorja Šoltesa (Zeleni-ESS), bili tisti, ki so (tudi pri nas) začeli najglasneje opozarjati na konkretne pomanjkljivosti in nesmisle v sprejeti direktivi o strelnem orožju. O tem je bil že lani januarja celo posvet. »Na Odboru Evropskega parlamenta za notranji trg in varstvo potrošnikov sem opozarjal na vse ključne dileme in, kajpak, predlagal tudi nekatere amandmaje, kar pa je večina preslišala. Opozoril sem, da se bo Slovenija, ki ima zgledno urejeno zakonodajo na tem področju, če bo Evropski parlament res potrdil direktivo, na mah znašla v slabšem položaju. Tako glede preglednosti kot tudi zaradi obveznosti iz naslova pravic zakonitih imetnikov orožja.« Evropska komisija v vsem tem času tudi ni pripravila celovite študije in analize učinkov, ki naj bi jih ta nova direktiva prinesla. »Sprašujem se, kako je Evropska komisija sploh predlagala takšno direktivo, če ni razpolagala s preverjenimi dejstvi ter analizo dozdajšnjega stanja in želenih učinkov slednje?« se dr. Šoltesu zdi še kako sporno, da predlagatelji direktive v vsem času, ko so jo pripravljali, niso »utegnili« pripraviti tudi ustrezne študije zanjo. »Ko bo direktiva uveljavljena, zaradi nje ne bo nič manj tveganj v zvezi z morebitnimi terorističnimi napadi.« |
