Strošek političnih igric

Na začetku prejšnjega tedna je bila Slovenija tik pred tem, da nam nekatere bonitetne hiše izboljšajo oceno, saj so bili sprejeti nekateri nujni ukrepi za sanacijo finančnega sistema. Mednarodna banka Unicredit je celo izdala priporočilo za nakup slovenskih obveznic. Zahtevani donos na slovenske desetletne obveznice se je prvič po začetku krize močno zmanjšal pod pet odstotkov in je odseval manjše tveganje, ki so ga finančni trgi pripisali naložbam v Slovenijo. To je pomembno, saj se posledično ceneje zadolžujejo tudi banke, podjetja in seveda prebivalstvo.

Umetno ustvarjena afera sredi tedna, ki je bila povod za politično krizo, pa je stvari obrnila na glavo. Potem ko je Državljanska lista prva zatresla vlado, je bilo jasno, da tudi druga dva koalicijska partnerja, Desus in SLS, ne bosta hotela zaostajati. Slovenija je čez noč spet postala država, v kateri vlada velika politična negotovost. Stabilnost političnega sistema je eden ključnih dejavnikov, ki vplivajo na to, ali se investitorji odločajo za naložbe in s tem za ustvarjanje novih delovnih mest ali ne. Kapital je plaha ptica in politična negotovost ter verjetni padec vlade sta ga hitro odgnala. Slovenska podjetja pa nujno potrebujejo svež kapital, saj so za grškimi in latvijskimi tretja najbolj zadolžena v celotni Evropski uniji. V sedanjih okoliščinah je to za mnoga skoraj misija nemogoče.

Politična negotovost bo stroške morebitnega reprogramiranja posojil še povečala. Če upoštevamo, da je bilančna vsota vseh bank v Sloveniji okrog 38 milijard evrov in da se bodo najverjetneje zaradi politične krize stroški zadolževanja zvišali najmanj za 1,5 odstotne točke, lahko hitro ugotovimo, da je neposredni strošek političnih igric, ki jih sprožajo strici iz ozadja in njihovi nečaki iz ospredja, okrog pol milijarde evrov na leto. Poleg tega bo sredi leta 2013 zapadel velik del slovenskega državnega dolga in veliko vprašanje je, kakšna bo cena ponovnega zadolževanja ob vseh teh dogodkih. Upoštevati je treba tudi, da vsako brezvladje pomeni zaostanek pri nekaterih državnih razvojnih projektih in manjše naložbe gospodarstva, tuji investitorji pa se negotovosti tako in tako bojijo kot hudič križa.

Mnogi v gospodarstvu so imeli na začetku leta po sprejetih ukrepih vlade občutek, da vidijo luč na koncu tega dolgega mračnega recesijskega predora. Zdaj pa se je izkazalo, da je ta luč vlak, ki ga vozijo tisti, ki želijo povzročiti politično krizo ne glede na to, ali pri tem povozijo velik del gospodarstva.