Strmoglavil in postal rezbar

Trzin je v zadnjih letih postal eno od središč rezbarske dejavnosti v Sloveniji. Kot pravi Jožica Valenčak, predsednica Turističnega društva Kanja Trzin, začetki segajo v leto 2001, na drugi Florjanov sejem. »Turistično društvo Trzin je povabilo nekaj rezbarjev mariborskega združenja, ki so ob razstavljenih skulpturah navduševali mimoidoče obiskovalce in zanetili željo predvsem v tistih, ki so že sami poskušali klesati ali vžigati v les,« pove Valenčakova. »Med njimi je bil tudi Emilijan Pevc iz Trzina, ki je predlagal, da bi imeli rezbarska srečanja tudi v Trzinu. K sodelovanju smo povabili Marijana Vodnika iz Domžal, ki je postal mentor in učitelj bodočih rezbarjev. Učilnica tehnične vzgoje osnovne šole v Trzinu je kmalu postala njihov atelje. Vsa ustvarjalna moč, toplina in odnos umetnika do predmeta obdelave planejo na dan na različnih prireditvah doma, v Sloveniji in tudi v tujini. Skulpture nastajajo pred očmi gledalcev.«

Med Vodnikovimi učenci najdemo tudi Franca Kublja, ki živi v Bukovici pri Vodicah. Kot mladenič je bil velik ljubitelj letenja z jadralnim zmajem, toda žal se je zgodila huda nesreča. Znašel se je na razpotju. Na letenje je moral žal pozabiti, prav tako tudi na svoj osnovni poklic, a je kmalu začel uresničevati druge mladostniške sanje.

»Zdravniki so se bojevali za moje življenje,« pove Franc. »Spoznal sem, da svojega avtokleparskega poklica ne bom mogel več opravljati. Bilo je strašno; kirurgi so opravili vrsto operacij, vendar nisem obupal. Zavedal sem se, da moram potegniti črto in začeti vse znova. Nakupil sem si nože in rezbarska dleta ter vse, kar sem potreboval za rezbarjenje.«

Osnovne napotke za rezbarjenje v lesu mu je dala ljudska umetnica Brigita Juvan iz Pirnič. »Že v mladosti sem rad risal,« pravi. »Ves čas sem v sebi nosil željo po ustvarjanju, nikoli pa nisem poskusil česa ustvariti.«

Cveto Vrbovšek je zapisal, da številna vabila na razne prireditve rezbarjev ter razstave doma in v tujini dokazujejo, da je cenjen in zelo upoštevan mojster rezbarjenja. »Številne njegove rezbarije so ljudski motivi, ki izžarevajo domačnost in toplino«, dodaja. »Vse njegove stvaritve iz vsakdanjega življenja in obdobja, ki so ga živeli naši dedje, so mojstrsko upodobljene, nekatere so že na meji umetnosti. Vsi izdelki so narejeni izjemno natančno s poznavalsko uporabo pretežno doma narejenega orodja in veliko potrpežljivosti.«

Med njegovimi izdelki je tudi veliko primerkov, ki imajo uporabno vrednost, na primer razna glasbila, skledniki in mize, pri vseh pa je čutiti njegov smisel za praktičnost. Hkrati izdelke odlikuje veliko inovativnosti in poznavanje materialov.

Franc Kubelj ima še posebno lepe spomine na razstavo jaslic leta 2008 v Grobljah pri Domžalah, saj si je njegovo delo ogledal takratni ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran. »Med drugim sem upodobil božično zgodbo, na razstavi pa sem pokazal Sveto družino, ki sem jo ustvaril in izdelal iz enega kosa lesa.«