Malo je tako radikalnih političnih obratov, kot ga je uprizorila predsednica vlade skupaj s svojo vladajočo stranko glede (ne)zapisa zlatega fiskalnega pravila v ustavo, s katerim bi se zavezali, da uskladimo našo javno porabo s tistim, kar ustvarimo. Pred zadnjim obiskom Bruslja so tako Bratuškova kot njeni strankarski kolegi kar tekmovali, kdo bo bolj odločno zavrnil kakršen koli pomislek, da bi Slovenija zapisala zlato fiskalno pravilo v ustavo, ki bi začelo veljati že leta 2015.
Po sredinem obisku Bruslja, kjer se je srečala z Angelo Merkel in drugimi najvplivnejšimi predsedniki vlad EU, pa je Bratuškova sporočila, da je povsem spremenila mnenje. Vsekakor hvalevredna poteza predsednice vlade, čeprav je to storila šele po pogovoru s »strici« in »teto« v Bruslju, ki pa v nasprotju z našimi podalpskimi strici ne delujejo iz ozadja, temveč povedo svoje mnenje neposredno na političnem vrhu EU.
Slovenska ekonomija se sooča z velikimi makroekonomskimi neravnovesji. Naš javni dolg se je od leta 2008 povečal za več kot dvakrat, stroški obresti na javni dolg pa so več kot šestkrat višji od dividendne donosnosti državnega premoženja. V kratkem bomo morali izvesti temeljito reformo zdravstva, saj se bo sicer obstoječi zdravstveni sistem sesul sam vase. Slovenija je tudi država z nadpovprečnimi koruptivnimi tveganji, ker so vsi ključni sektorji gospodarstva, kot so bančništvo, zavarovalništvo, energetika, infrastruktura, promet in telekomunikacije pod upravljavskim vplivom politike oziroma klientelnih tranzicijskih omrežij, ki spretno delujejo iz ozadja. V zadnjem obdobju lahko spremljamo pravo bitko med različnimi interesnimi skupinami oziroma klientelnimi omrežji, ki so politično blizu koaliciji, za to, kdo bo pridobil večji vpliv na upravljanje državnega premoženja. Sedanja vlada je verjetno najšibkejša med vsemi dosedanjimi vladami, saj bi jo lahko odstavilo že mnenje komisije fakultete za družbene vede, če bo ta ocenila, da je magisterij premierke plagiat.
Šibka vlada je priložnost za različna tranzicijska omrežja, ki so politično navezana na vladajočo koalicijo, da v tem obdobju poskušajo prečrpati čim večji denarni tok iz državnih podjetij, kolikor je to mogoče, in si s tem ustvariti veliko poslovno korist. Z drugimi besedami, kosili bi na račun davkoplačevalcev. Domači podalpski strici in omrežja iz ozadja se dobro zavedajo, da nobena vlada ni večna, zato delujejo po principu »last minute all inclusive«. Te prakse bo konec šele, ko se bo država na pregleden način umaknila iz gospodarstva.
