Internet je fina reč. Človeštvo še nikoli ni imelo takšnega dostopa do informacij kot zdaj. Na internetih, kot bi rekel George Bush ml., se najde vse, seveda pa je treba znati ločiti zrnje od plev. In ker se najde vse, se zna zgoditi, da se najdejo tudi stvari, za katere ne bi hoteli, da se jih najde. A kar je enkrat na internetu, za vedno ostane na internetu, pravijo.
Sodišče Evropske unije je leta 2014 odločilo, da imajo državljani članic EU pravico od spletnih iskalnikov, kot je Google, zahtevati odstranitev določenih rezultatov, v katerih se pojavljajo, če pravica glede zasebnosti te osebe prevlada nad zanimanjem javnosti za te rezultate. Sodišče je odločilo, da morajo iskalniki oceniti zahtevo za odstranitev od vsakega posameznika in da lahko določene rezultate prikazujejo še naprej, le če gre za javni interes in če prikazani rezultati niso neustrezni, nepomembni, niso več pomembni ali so odvečni.
Pravica do izbrisa
Google je od 29. maja 2014, ko je uvedel uradni postopek za tovrstne zahteve, sprejel že več kot 725.000 zahtev za odstranitev naslovov spletnih strani na internetu (URL, angl. Uniform Resource Locator). V tem času je proučil več kot dva milijona URL, za katere je bila vložena zahteva za odstranitev, pri čemer jih je odstranil 43,1 odstotka.
Na Googlovem portalu za preglednost informacij so objavljeni tudi podatki za Slovenijo, in sicer je Google v treh letih prejel 2003 zahteve za odstranitev naslovov spletnih strani, proučil pa je 7088 URL, katerih odstranitev so od Googla zahtevali posamezniki iz Slovenije, pri čemer je odstranil 33,7 odstotka URL, kar je malce pod evropskim povprečjem. Za primerjavo: naši južni sosedje so oddali 6344 zahtev za odstranitev 20.201 naslova spletnih strani, pri čemer je Google odstranil 32,6 odstotka zahtevanih URL.
Google lahko torej prosimo, da odstrani občutljive osebne podatke, kot so bančni račun, posnetek lastnoročnega podpisa ali gole fotografije. A, pozor, Google bo to storil (če se bo seveda tako odločil) le pri sebi oziroma bo podatke odstranil s seznama rezultatov iskanja: se pravi, da bo odstranil le naslove spletnih strani. Če bi hoteli, da se določeni podatki odstranijo s točno določene spletne strani, se je treba obrniti na skrbnika te spletne strani.
Kaj Google odstrani
in česa ne?
In kako se pri Googlu odločijo, katero stran bodo odstranili? Eden od razlogov je jasno pomanjkanje javnega interesa: spletna mesta, ki vsebujejo osebne podatke za stik ali osebne naslove, mesta, kjer ime vlagatelja zahteve ni več prikazano na strani, in strani, ki niso več dosegljive (vsem znano opozorilo »error 404«). Potem so to občutljive informacije: strani z vsebino, ki se nanaša samo na informacije o zdravju, spolni usmerjenosti, rasi, etničnem izvoru, veri, političnih pogledih in članstvu v sindikatih za neko osebo. Vsebina, ki se nanaša na mladoletne: denimo vsebina, povezana z mladoletniki ali z lažjimi kaznivimi dejanji, storjenimi, ko je bil vlagatelj zahteve mladoleten. Stran odstranijo, če gre za zbrisane sodbe, oprostitve in oprostilne sodbe za kazniva dejanja.
Google pa strani oziroma naslova ne bo odstranil, kadar obstaja drug način, da vlagatelj zahteve doseže odstranitev strani iz Googlovih rezultatov iskanja. Vlagatelj je na primer vsebino morda objavil na strani, ki uporabnikom omogoča preprečitev prikaza vsebine v rezultatih iskanja. Kadar to lahko stori, Google vlagatelja zahteve usmeri na informacije o teh orodjih. Razlog so lahko tudi tehnični razlogi: primer pogoste tehnične težave je nepopoln ali nedelujoč URL, saj vlagatelji včasih zahtevajo odstranitev strani za poizvedbo, ki se ne ujema z imenom vlagatelja ali osebe, ki naj bi jo vlagatelj zahteve zastopal. Prav tako Google ne bo upošteval podvojenih zahtev za odstranitev strani, ki se nanašajo na isto ime. Potem pa je tukaj še vprašanje javnega interesa: Google lahko zavrne odstranitev, če ugotovi, da so na strani informacije, ki so zelo v javnem interesu. Ugotavljanje tega je zapleten postopek in lahko obsega obravnavo številnih dejavnikov, med drugim tega, ali se vsebina nanaša na profesionalno življenje vlagatelja, kazniva dejanja v preteklosti, politični položaj ali prisotnost v javnem življenju oziroma ali je avtor vsebine vlagatelj sam ali vsebuje državne dokumente in ali gre za novinarsko vsebino.
Primeri
Pri Googlu navajajo primere zahtev. Iz Belgije je prišla zahteva človeka, ki je bil obsojen zaradi hudega kaznivega dejanja, a je bila obsodba po pritožbi razveljavljena, zaradi česar je zahteval odstranitev članka o dogodku. Google je odstranil stran iz rezultatov iskanja za njegovo ime. Iz Madžarske so prejeli zahtevo visokega javnega uradnika za odstranitev člankov o nekaj desetletij stari kazenski obsodbi. Google v tem primeru člankov ni odstranil. Iz Poljske je prišla zahteva po odstranitvi člankov o tožbi, ki jo je znani poslovnež sprožil proti časopisu. Google zahteve ni odobril. Prav tako iz rezultatov iskanja ni odstranil člankov o poljskem duhovniku, ki je bil obsojen zaradi posedovanja otroške pornografije in izključen iz Cerkve. Je pa ustregel Švedinji, ki je zahtevala, da iz rezultatov iskanja odstrani strani, ki kažejo njen naslov, in zahtevi Nemke, žrtve posilstva, ki je zahtevala odstranitev povezave na časopisni članek o tem zločinu. Zavrnili so več zahtev Italijana, ki je zahteval odstranitev dvajsetih povezav na nedavne članke o njegovi aretaciji zaradi finančnih kaznivih dejanj, ki jih je zagrešil v službi.
Zanimivo je še pogledati, za katere domene pri Googlu prejmejo največ zahtev za odstranitev povezave: kar osem odstotkov vseh zahtev za umik URL se je nanašalo na deset spletnih mest. Zgovoren delež, še sploh če pomislimo, da trenutno na internetu obstaja 1,2 milijarde spletnih strani. Seveda je na prvem mestu www.facebook.com, sledijo pa profileengine.com, annuaire.118712.fr, www.youtube.com, griups.google.com, twitter.com, plus.google.com, badoo.com, www.wherevent.com in scontent.cdninstagram.com.
Kako poslati zahtevo?
Na spletni strani https://www.google.com/transparencyreport/removals/europeprivacy/faq/?hl=sl je seznam pogostih vprašanj in odgovorov, kjer najdemo tudi povezavo do spletnega obrazca za zahtevo po odstranitvi vsebine. Preprosto sledimo navodilom, ki so v slovenščini, in upamo, da bo Google prisluhnil našim argumentom in ustregel naši prošnji, če je utemeljena.
Potem je tukaj še odstranjevanje zastarelih spletnih povezav. Denimo da obstaja spletna stran z našimi podatki in bi se jih radi znebili. Recimo, da gre za stran zaposlenih pri nekdanjem delodajalcu, na kateri smo zapisani še več mesecev po menjavi službe. Nekdanji delodajalec na naš poziv osveži podatke na strani, a če svoje ime vnesemo v Googlov iskalnik, nam še vedno pokaže omenjeno stran, čeprav nas ni več na njej. Stara različica strani je shranjena nekje v Googlovih strežnikih. Zato ima Google že pripravljeno orodje za odstranjevanje starih spletnih povezav (https://www.google.com/webmasters/tools/removals). Povezavo prijavimo Googlu in počakamo, da osveži predpomnilnik na strežniku, in naših podatkov ne bo več med rezultati. Res pa je, da ni nujno, da bo to res storil.
Brisanje z družabnih omrežij
Kako zmanjšati svoj digitalni odtis na internetu? Eden od načinov je izbris ali deaktivacija računov na družbenih omrežjih, spletnih trgovinah in spletnih storitvah. Pomislimo, kje vse imamo odprte račune in profile: smo na facebooku, twitterju, linkedinu, instagramu, tumblrju, google+ in myspaceu? V katere spletne trgovine smo se registrirali? Da se jih znebimo, moramo v njihovih nastavitvah pobrskati za možnostjo izbrisa (delete) ali vsaj deaktivacije računa – verjetno bo nekje pod postavko varnost ali zasebnost. Če imamo težave, lahko na spletu poiščemo navodila in napotke, in sicer tako, da v iskalnik vtipkamo »how to delete« in ime računa, ki bi ga radi izbrisali. To je še posebno koristno pri brisanju profila na facebooku, ki v svojih nastavitvah formalno omogoča le deaktivacijo računa, čeprav se da račun tudi izbrisati, s tem da naši podatki še vedno ostanejo nekje na facebookovih strežnikih, le vidni niso več.
