PIVKA – Velikonočne praznike smo preživeli mirno, kar preveč mirno, saj je nebo spokojno vztrajalo v oblakih do včeraj, ko smo si v jutranjem soncu vendarle oddahnili od napornih obiskov in prepolnih miz. A veselje ni trajalo dolgo, ob 10. uri in 58 minut so se tla v Ljubljani močno zatresla. Časopisi na mizi so zadrhteli in začeli so zvoniti telefoni.
»Uh, streslo nas je, bobnelo in ropotalo..., tega še nisem doživela,« je skoraj kričala v telefon prijateljica z Obale.
»Na Pivškem so bežali na cesto, tam je menda bilo najhuje,« je povedala druga, ki je poklicala mamo domov v Postojno, kjer je visoke stolpiče v ulici Prekomorskih brigad menda kar močno zamajalo.
Kmalu so z Urada za seizmologijo Agencije RS za okolje sporočili, da smo doživeli potres z magnitudo 4,4, medtem ko po evropski lestvici (EMS), ki govori o intenziteti potresa, ni presegel V. stopnje.
Čutili so ga po vsej Sloveniji
Na svetovnih seizmoloških zemljevidih se je v nekaj minutah pri Pivki pojavila velika rdeča pika. Po besedah seizmologa Matjaža Godca z Urada za seizmologijo je bil potres globok in je nastal v globini 20 kilometrov. »Zato so ga čutili po vsej Sloveniji, tja do Benetk na zahodu, Poreča na jugu in Maribora na severovzhodu.«
Po prvih podatkih večje škode ni bilo, v Postojni in na Pivškem je z nekaj starejših objektov odpadel omet in s streh je zmetalo nekaj strešnikov. So se pa ljudje na omenjenih območjih prestrašili in stekli na cesto.
K paniki je pripomogel napačen podatek na seizmoloških kartah, denimo na http://quakes.globalincidentmap.com/, kjer je bilo zapisano, da je Slovenija doživela plitev potres z magnitudo 4,7, ki je nastal v globini dveh kilometrov. Kar bi pomenilo, da bi bila intenziteta krepko čez 6, učinki pa vsaj taki kot pri drugem velikonočnem potresu leta 1998 v Posočju, kjer so namerili magnitudo 5,7, a je nastal 7 kilometrov globoko, precej plitveje od včerajšnjega pivškega potresa. Verjetno so tudi zato o našem potresu pisali tuji mediji.
Ura padla z omare
Najhuje je bilo v vrtcih, kjer so se otroci dve minuti pred enajsto umirjali in pripravljali na kosilo.
Kot nam je povedala pomočnica ravnateljice OŠ Pivka Klara Gardelin, pivški vrtec na Prečni ulici 3 obiskuje 156 otrok, ki jih je potres močno presenetil. »V trenutku potresa sem bila v starem delu vrtca v prvem nadstropju, ko je zabobnelo in močno streslo stavbo. Z omaric so letele lažje stvari, padla je tudi večja ura.« Gardelinova nam je priznala, da tako močnega potresa še ni doživela: »Streslo nas je pred petimi leti, a to je bilo povsem nekaj drugega.«
Otroci so se seveda prestrašili in vzgojiteljice so se morale potruditi, da so jih pomirile. Poudarila je, da so odreagirale trezno in v dogovoru s civilno zaščito obvestile starše o dogodku ter jim priporočile, naj pridejo po otroke. »Starši so se množično odzvali in skoraj vsi odpeljali otroke domov.« Zakaj?
»Otroci so bili vznemirjeni in se pripravljali na kosilo in potem na počitek. V takih primerih je najbolje, da zaspijo pri materi ali očetu, pri najbližjih,« nam je še povedala Gardelinova. Hkrati so se vendarle bali še enega sunka, saj nihče ni vedel, ali je šlo za glavnega ali uvodnega, po katerem je pričakovati še močnejšega!
Kot bombniki leta 1944
Ustavili smo se tudi v baru Miranda v Selcah pri Pivki, kjer nam je Simon Ostanek povedal, da je v trenutku potresa nekaj pospravljal po letnem vrtu, ko je zabobnelo: »Trije gostje so se ob šanku pogovarjali o ceni lesa, kako je v gozdu vse podrto, da ni odkupa, ko je streslo, pritekli so na plan vidno prestrašeni, sam sem mislil, da je pok prišel z letališča v bližini.«
No, 79-letna domačinka Ivanka Šabec se je v tistem trenutku z mlajšo prijateljico sprehajala po poti, ko je zabobnelo: »Sama se nisem toliko prestrašila, čeprav sem čutila v nogah, da se tla tresejo, Elka pa je skočila k meni in me prijela za roke.«
Gospa Ivanka je vajena tudi najtežjih trenutkov življenja: »Zabobnelo je podobno kot ob potresu leta 1976 na Goriškem, skoraj tako kot so rohneli bombniki med drugo svetovno vojno leta 1944, ki so leteli tod čez na Nemčijo.«
Sicer so na Pivškem in Postojnskem evakuirali več vrtcev in šol, eno šolo celo v Ljubljani.
Že trije velikonočni potresi
Kaže, da nas Slovence bog najraje na svoj način obišče ob veliki noči. Včerajšnji z magnitudo 4,4, z žariščem 6 kilometrov JV od Pivke, je namreč že tretji močnejši velikonočni potres na območju Slovenije. Zaradi globine 20 kilometrov intenziteta na srečo ne bo presegla stopnje 6 po evropski potresni lestvici (EMS).
Prvi velikonočni potres so naši predniki doživeli 14. aprila 1895 v Ljubljani, ko so se zatresla tla ob 20.17. Žarišče je bilo v globini 16 km, njegova magnituda (ML) je bila 6,1 (Ribarič, 1982). Največje učinke, med VIII. in IX. stopnjo po EMS, je dosegel na območju mesta Ljubljane, Ljubljanskega barja in do Vodic na severu. Sunek je zajel veliko območje s polmerom približno 350 kilometrov, kar pomeni približno 385.000 km². Največje poškodbe so nastale v premeru 18 kilometrov, od Iga do Vodic.
Drugi velikonočni potres smo doživeli 12. aprila 1998 v zgornjem Posočju. To je bil eden najmočnejših potresov 20. stoletja z žariščem na ozemlju Slovenije. Njegova magnituda je bila 5,6, največji učinki pa so dosegli med VII. in VIII. stopnjo po EMS. Žarišče je nastalo med dolino Lepene in Krnskim gorovjem, v globini okoli osem kilometrov.