Stresni testi, ki se trenutno izvajajo v 10 slovenskih bankah, bodo stali okrog 22 milijonov evrov. Nekateri trdijo, da je Slovenija nekakšen poskusni zajček evropskih institucij. Pa smo res ali smo bolj pacient, ki je nujno potreben pomoči?
Evropska centralna banka (ECB) bo prihodnje leto začela enotni nadzor nad vsemi sistemskimi bankami evroobmočja. ECB bo lahko izdajala in odvzemala bančne licence, določala in preverjala kapitalske zahteve za banke ter presojala o bančnih združitvah in prevzemih. Vse zato, da se okrepi bančni nadzor in čim bolj preprečijo slabe bančne prakse v posameznih državah. Te so pri nas močno omajale zaupanje v bančni sistem, ki ga bodo morali navsezadnje reševati davkoplačevalci. Trditev, da smo nekakšen poskusni zajček, pa ne drži. Prvič, stresni testi, ki se trenutno izvajajo v slovenskih bankah, se ne izvajajo samo v sistemskih bankah, kot so NLB, NKBM in Abanka, temveč se zaradi povsem razmajanega slovenskega bančnega sistema kar v 10 slovenskih bankah. Drugič, Evropska komisija in ECB sta izvedbo stresnih testov v slovenskih bankah, ki jih morajo opraviti zunanji neodvisni revizorji, zahtevala, ker postaja vse bolj realno, da bo morala Slovenija v kratkem zaprositi za pomoč. Gospodarska aktivnost in kupna moč prebivalstva vse bolj upadata, brezposelnost in davki se višajo, polovica bančnega sistema pa je pred zlomom. Evropske institucije si zato pred odobritvijo kakršne koli pomoči za sanacijo bančne luknje želijo ugotoviti, kako velika je sploh ta luknja.
Drugače rečeno, delajo to, kar bi morala že na začetku krize storiti Banka Slovenije. Bančni nadzor v Sloveniji in tudi revizorska stroka sta povsem odpovedala, zato so si mnoge slovenske banke privoščile, da so svoje slabe naložbe prikrivale tudi tako, da so jih v bilancah vrednotile precej višje, kot je njihova dejanska tržna vrednost. Stresni testi bodo samo razkrili vrsto spornih bančnih poslov, ki so si jih v odsotnosti pravega nadzora privoščili bančniki, revizorji pa so vse skupaj požegnali. Če za te škodljive domačijske bančne prakse ne bo nihče odgovarjal, se lahko spet ponovijo. Evropske institucije v nasprotju s slovensko vlado ne kažejo pretiranega veselja nad skakanjem na glavo v prazen bazen, zato želijo pred odobritvijo morebitne pomoči preveriti, kako poln oziroma prazen je naš bančni bazen. Zato je povsem mogoče, da bo po objavi bančnih stresnih testov sledil narodnogospodarski stres oziroma potres.
