LJUBLJANA – Ljubljanski nadškof dr. Anton Stres je bil gost v oddaji Resnica, v kateri je komentiral stanje v slovenski družbi, gospodarsko, finančno in moralno krizo.
Ne samo finančna in gospodarska kriza, tudi kriza vrednot
Stres meni, da je v krizi kar vsa naša globalizirana kultura. »Finančna in gospodarska kriza je razkrila, da ni to samo finančna in gospodarska kriza, ampak je hkrati tudi kriza vrednot, kajti če bi gospodarstvo bilo drugače zamišljeno, če bi ga vodila drugačna načela, in sicer moralna, potem do tega po vsej verjetnosti ne bi prišlo,« je povedal. Ker so se prodajale in kupovale stvari, ki niso obstajale, in ker so bili posli napihnjeni, je potem to neresničnost. To je glavni razlog, da se je to nekega dne sesulo, in zdaj smo, kjer smo. »Po drugi strani pa je za demokracijo in demokratično ureditev korupcija najnevarnejši pojav,« meni nadškof. Demokracija namreč predpostavlja vrednote resnicoljubnosti. »Tisti, ki ponuja nekaj resničnega, najboljšega, tudi zasluži, da je tako plačan,« je prepričan Stres, ki je k temu dodal, da gre pri korupciji za zveze, da torej posla ne dobi tisti, ki ponuja nekaj najsolidnejšega in resničnega, ampak nekdo, ki bo ob tem ponudil še postranski zaslužek in tako dobil posel. To potem ne pospešuje tistega, kar bi morala demokracija in svobodno tržišče pospeševati.
»Ljudje so si za življenjski cilj zadali, da čim več potrošijo, in seveda je ekonomija to tudi spodbujala s svojo oglaševalsko industrijo, ki nam je sugerirala, kaj vse potrebujemo,« meni nadškof. Te stvari so stopile v ospredje in postale najvišja vrednota, za katero so bili ljudje pripravljeni poteptati svoja prepričanja ali pa tudi drugega človeka, da so prišli na svoj račun.
Treba je poiskati druge vrednote
»Kriza je lahko zdravilo, saj nas lahko strezni, ampak ne avtomatično,« je prepričan Stres. Preizkušnja ali bolezen, ki razkrije neko bolno stanje, ni avtomatično zdravilna. Zdravilna je, če jo znamo tako sprejeti in se ob tem zamisliti. Kot primer je nadškof navedel osebo, ki veliko pije in se ji v nekem trenutku zdravje zelo poslabša (dobi cirozo jeter). To je resno opozorilo. Vendar samo to opozorilo človeka še ne bo spreobrnilo. Mora se zamisliti in se spreobrniti. Marsikdo kljub temu, da ve, da je njegovo življenje na nitki, tega ne naredi in se njegovo življenje res prezgodaj konča. Tudi zdajšnja kriza nas sama od sebe ne bo streznila, ampak le, če se bomo o teh stvareh pogovarjali in poiskali neke druge vrednote, kot so medčloveški odnosi, poštenje, ustvarjalnost, umetnost in lepa doživetja, ki so največkrat še bolj osrečujoča kot pa materialne dobrine. »Če to ne stopi v ospredje tudi v javnem mnenju, potem se bojim, da se ne bomo iz tega izmotali. Bomo si sicer malo manj privoščili, vendar bomo komaj čakali, da bi si spet lahko,« je povedal.
Malokdo se spreobrne, ko mu vse krasno teče
»Tukaj sta pomembni kontrola in konkurenca,« pravi nadškof. Ko človek zaide v slepo ulico, običajno naredi moralni premislek. Malokdo se spreobrne takrat, ko je na vrhuncu, ko mu vse krasno teče. Krize, v katere pridemo, imajo lahko pozitivno možnost, da ob neuspehu postanemo modrejši. Neuspeh nas lahko strezni in zato ni katastrofa. Pomembna je samokritika, da ocenimo, zakaj smo prišli v neko stanje. Strah pa ob tem ni najboljši svetovalec. Treba je biti pošten zaradi poštenosti same, ne pa zato, da nas slučajno ne bi ujeli v laži. To je potem prava moralnost, drugače gre samo za taktiko. To pa zahteva globlji premislek in globljo etično moralno vzgojo, ki se začenja v družini in ki bi jo moral spodbujati tudi vzgojno-izobraževalni sistem.
»Sem globoko prepričan, da je v Sloveniji veliko poštenih ljudi, tudi poštenih podjetnikov in politikov, na katere pa javna glasila ne usmerijo žarometov,« meni Stres. Če bi javno mnenje take zglede pripeljalo na plan, bi ti lahko marsikomu pomagali.
Če država ni pravična, postane roparska tolpa
Države obstajajo zato, da jamčijo pravičnost. To je njihovo temeljno poslanstvo. Že sveti Avguštin je rekel, da če odmislimo pravičnost, potem se države spremenijo v roparske tolpe. Ljudje imamo na voljo samo dve možnosti, in sicer da v neki družbi zmaga tisti, ki je nasilnejši in močnejši (tudi finančno, medijsko ali politično), ali pa tisti, ki ima prav. »Samo ti dve možnosti sta,« meni Stres. Ali odloča tisto, kar je pošteno, ali pa odloča moč. Kar je najhujše v sodobnem svetu in v slovenski družbi, je, da se prevečkrat zgodi, da zmaga tisti, ki je močnejši, čeprav nima nujno prav. »To popraviti je potem temeljna naloga države oziroma to je potem pravna država. Tu pa moramo reči, da je naša država globoko odpovedala. Ljudje, ki imajo prav, po preveč težki poti pridejo do svoje pravice ali pa sploh ne,« je povedal ljubljanski nadškof.
Ker nas je v Sloveniji malo, so monopoli veliko lažji, torej ima neka družbena skupina preveliko moč in lahko dela, kar hoče, ker je sama na bojišču. Vse obvlada in si lahko privošči, da oblikuje ljudi tako, kot jih sama želi. »Monopoli so torej pri nas lažji kot v neki večji državi,« meni Stres.