KRANJ – »Že prej je treščilo v bližino. Nato je, okoli 19. ure, zagrmelo še močneje. Mislili smo, da je strela udarila v češnjo, a ko smo šli pogledat, se je iz poslopja že valil dim. Poklicali smo 112 in gasilci so, čeprav je pot do naše kmetije za večja vozila kar neprijetno ozka, takoj prišli,« je dan po neurju, ki je eno od strel poslalo naravnost v gospodarsko poslopje, namenjeno spravilu sena, pripovedoval Tomislav Rakovec. Beseda je gospodarju kmetije s pobočja Šmarjetne gore, le nekaj sto metrov od strnjenega kranjskega naselja Stražišče, nekoliko zastala, ko je s hvaležnim glasom nadaljeval: »Saj jih kar ne moremo prehvaliti, kranjskih poklicnih gasilcev, članov številnih prostovoljnih društev ter vseh naših sosedov, prijateljev in znancev, ki so nam prišli pomagat.«
Opekline po glavi in rokah
Kot je še povedal gospodar kmetije, ki se ji po domače reče Pr' Murčk', sta takoj po udaru strele s sinom Gašperjem reševala, kar se je rešiti dalo: »Pa tako smo minule dni hiteli s spravilom sena, saj je bilo za konec tedna napovedano slabo vreme. Do četrtka smo seno za pet glav živine, kolikor jih imamo na naši kmetiji, spravili na senik, v petek zvečer je že gorelo... Ko je strela udarila, sva z Gašperjem reševala kosilnico, nakladalko, traktor.« V tistih ključnih minutah, ko ogenj še ni zajel naštetega, so bili pa zublji že presneto blizu, je sogovornik dobil opekline po glavi in rokah, zaradi česar je dan pozneje z obvezami po telesu pomagal pri odstranjevanju posledic požara.
A pri delu ni bil sam, saj je Rakovčevim na pomoč priskočilo mnogo sosedov, prijateljev in znancev. Ti so med našim obiskom le za trenutek odložili delo, in to takrat, ko smo jih vprašali, ali so prišli že zjutraj. »Nekateri smo tu pomagali že včeraj,« so nam povedali, kot da bi bilo nekaj povsem vsakdanjega tako nesebično in hitro priskočiti na pomoč.
Hvala stotniji (prostovoljnih) gasilcev
Intervencijo na kmetiji pod Šmarjetno goro, eno najobsežnejših letošnjih na območju Kranja, je vodil Tomaž Novak, vodja izmene kranjskih poklicnih gasilcev. »Intervencija je bila zahtevna predvsem zaradi dostopa, kajti pot do kmetije je strma in ozka, prostora za gasilska vozila ni bilo na pretek. Čeprav smo se hitro odzvali, je bila streha med našim prihodom že v ognju. K sreči je požarni zid zaustavil širjenje ognja na sosednje, stanovanjsko poslopje,« je opisal vodja in poudaril neprecenljivo pomoč požrtvovalnih članov številnih prostovoljnih društev, ki so pomagala ob intervenciji na Šmarjetni gori.
Kot je še pojasnil Tomaž Novak, so se 18 poklicnim gasilcem sprva pridružili člani šestih prostovoljnih društev, nato so zaradi zahtevnosti spravila sena na pomoč še dvakrat poklicali po dve prostovoljni društvi. Skupno je torej sodelovalo približno sto gasilcev – poleg kranjskih poklicnih borcev z ognjem še njihovi prostovoljni kolegi iz Stražišča, Primskovega, Bitenj, Žabnice, Britofa in Mavčič, na pogorišču pa so na pomoč priskočile še pridne roke prostovoljnih gasilcev iz Besnice, s Kokrice, Brega ob Savi in Jošta. Kake tri, štiri ure so intenzivno gasili, njihovo delo pa se je nato zavleklo vse do zgodnjih jutranjih ur, je povzel Novak. Zadnji gasilci so kmetijo zapustili v soboto zgodaj zjutraj, okoli šestih.