ŠMARJE PRI JELŠAH – Tudi nad vasico Močle v občini Šmarje pri Jelšah so se začeli zgrinjati črni oblaki, ki niso obetali nič dobrega. Mnogi so se bali toče, ki je klestila v okolici, a ta se je Močel na srečo izognila. Je pa močno deževalo, se bliskalo in grmelo. Večina je bila v poznih večernih urah že prepričana, da je najhuje mimo in da se bo po nekaj dneh, zaradi ohlajenega ozračja, dalo vsaj malo lažje spati. Tudi Janko Skale je bil okoli pol devetih zvečer še vedno v hlevu, pri živini, in jo nič hudega sluteč krmil. Doma je bil s še dvema otrokoma, medtem ko je bila žena še vedno v službi, eden od treh otrok pa je ravno ta teden s sošolci in sošolkami na Debelem rtiču. Kar naenkrat je počilo. »To je bil pok, ki se ga ne da opisati. V trenutku je vrglo ven vso elektriko, ves hlev se je stresel. Takoj sem vedel, da je udarila strela, in nemudoma sem poklical gasilce na 112. Ti so prišli res hitro, v osmih minutah,« nam je povedal gospodar Janko Skale. Kot so vedeli povedati domačini, se ni stresel le hlev, temveč kar vsa vas. In vsi so takoj opazili, da je zagorel hlev pri Skaletovih, v katerem je bilo 18 glav živine. Zato so nemudoma prišli na pomoč in še pred prihodom gasilcev Janku začeli pomagati pri evakuaciji krav in telet. »To je vse prej kot lahko, saj so tudi živali v šoku in seveda ne ubogajo. Zato je bilo potrebnega izjemno veliko napora, da smo vse spravili ven. Živali smo razselili po soseščini, upam, da nam bo zanje kmalu uspelo postaviti nov hlev,« pravi Janko Skale, ki tega, kar se je zgodilo, še ni povsem dojel. Kljub temu da jim je živino uspelo rešiti, je ogenj uničil dva elektromotorja, puhalnik, drobilnik za koruzo in mešalnik betona. »Nikoli si nisem mislil, da nas bo doletelo kaj takega,« je še dejal Janko. A veliko časa za razmišljanje, kaj bi se??e lahko zgodilo, ni imel, saj je bilo včeraj pri Skaletovih kot na mravljišču. Čeprav se je iz pogorelega hleva še vedno kadilo, so gasilci in sovaščani, po večini kmetje s traktorji in drugo strojno opremo, že prihiteli na pomoč. Eni so odvažali zaradi vode povsem uničeno krmo, drugi so odstranjevali in nalagali ožganine. Hlev nameravajo podreti do tal, zatem pa bodo Skaletovim na pogorišču pomagali postaviti novega. »Hlev je resda bil starejši, a sem ga nenehno obnavljal. Še predlani sem naredil novo ploščo in uredil nove bokse za krave in teleta. Vsega naenkrat se nikoli ni dalo, saj so stroški preveliki in denarja vedno premalo,« nam je še potarnal Janko Skale, ki si je družino ustvaril na domači zemlji, kjer je bila kmetija že od nekdaj. Njegov mlajši brat Branko si je novo hišo zgradil v neposredni bližini, prav tako tudi tretji brat. Zato je bil Branko v hipu pri domačiji, ko je slišal pok. »V minuti sem bil tu. Ne da se opisati, kako je gorelo, v treh minutah je zgorelo skoraj vse,« je dejal Branko.
Po petih letih znova eden obsežnejših požarov
Čeprav se je z ognjem borilo kar okoli 150 gasilcev, poleg domačih iz Prostovoljnega gasilskega društva Šmarje še gasilci iz petih sosednjih društev, in sicer Šentvida, Zibike, Sladke Gore, Mestinja in Kristan Vrha, ki so v Močle prišli na pomoč s 15 ali 16 vozili, so bili v bitki s časom, da bi hlev vendarle še rešili, nemočni. »Pri Skaletovih smo bili v osmih minutah, ogenj pa smo intenzivno gasili vse do treh zjutraj,« nam je povedal podpoveljnik PGD Šmarje Andrej Bališ. »Ko smo končali, so na straži ostali štirje fantje do osmih zjutraj. Potem se je ekipa zamenjala, da so nekateri lahko odšli počivat, drugi pa so morali tudi v službo. A ob osmih zjutraj smo se večinoma spet zbrali tu pri Skaletovih, pridružili so se nam gasilci iz Šentvida, da smo lahko pomagali pri čiščenju,« je dejal Bališ. In dodal, da je bil ta požar za PGD Šmarje eden obsežnejših v zadnjih petih letih. »Ravno 16. junija bo minilo pet let, ko je strela udarila pri Pevčevih v Zadržah, in tudi tisto je bil takrat velik požar,« je še dodal Bališ. In še, da so ukrepi pri tako obsežnih požarih vedno enaki. Prioriteta je, da rešijo živino in pred ognjem zaščitijo stanovanjske objekte, ki so običajno vedno v neposredni bližini hlevov. Pri Skaletovih ni nič drugače, saj je hiša od hleva oddaljena manj kot deset metrov. Sreča v nesreči je tudi, da se nihče pri reševanju živine iz hleva ni poškodoval. »Takrat, ko rešuješ, sploh ne pomisliš na to, kaj vse bi se lahko zgodilo. Mi gremo vedno v dim, zaradi katerega se nič ne vidi in je vedno tema, četudi gori podnevi,« je razložil Bališ. Skaletovim je v požaru zgorela tudi vsa krma za živino. »Petnajst bal smo imeli še od lani, letos pa smo spravili že 25 nakladalk sena. A nekaj silažnih bal še imam. Na žalost je uničen tudi silos,« je sklenil. A odveč je bojazen, da tudi pri tem domačini Skaletovim ne bi stopili naproti. Vaščani, v Močlah je okoli 40 gospodinjstev, so namreč izjemno složni.
