25 LET

Strast

Objavljeno 14. maj 2016 15.48 | Posodobljeno 14. maj 2016 15.48 | Piše: Jože Splichal

Papir in tiskarska barva sta druga plat te iste strasti.

Jože Splichal

Slovenske novice: rojene v dneh, ko je hrupno razpadala bivša država; komaj so dobro zadihale, so padle v desetdnevno vojno za svobodno Slovenijo; do konca prvega leta izhajanja so skoraj izdihnile, saj so jih celo v lastni hiši mnogi imeli za grdega rumenega račka; potem pa so globoko zajele zrak in prepričale Slovence. Po četrt stoletja so – vsaj že 15 let – brez konkurence najbolj bran in najbolje prodajan dnevni časopis v Sloveniji.

Majhna ekipa z velikansko naklado, ki bi ji ploskal celo časopisni kralj Murdoch, čigar filozofija je, da časopis prenese enega novinarja na tisoč prodanih izvodov. Kaj je pognalo v višave časnik, ki je bil vedno 24 ur na preži, pa nikoli ne rdeč ne bel, kvečjemu malo rumen? Strast, z eno samo besedo! Strast ustvarjalcev, novinarjev, fotografov in karikaturistke, predanost časopisu če ne vseh vsaj večine zaposlenih.

Znanje in obvladanje jezika je pomembno, napeto pripovedovanje in iskrena radovednost sta dragoceni lastnosti novinarja. A vse to ni dovolj, pomembna je strast; strast, da novinar in fotoreporter skozi časopis govorita stotisočem; šele ko bralci začutijo strast, postanejo očividci dogodka, o katerem berejo.

Bralci Novic so v nas prepoznali to strast: strastno iskanje dogodkov, pripovedi, ob katerih zastane dih ali se je mogoče ob njih razjokati; preverjanje podatkov, kajti dejstva so sveta; iskanje ozadij in pogovori z ljudmi, ki dajejo tekstom sol. Strast, ne mlačnost, strast, ne naveličanost!

Jubilej prihaja v turbulentnih časih, tako viharnih, da nekateri celo napovedujejo propad tiskanih medijev. Bodo Novice praznovale tudi 50. obletnico? Bodo, če bodo ohranjale strast, saj sem prepričan, da bo papir preživel, če bo tiskal zgodbe, kakršne v najbolj neverjetnih oblikah lahko napiše le življenje, dober novinar pa le še popiše.

V moč tiskarske barve verjamem kljub črnim napovedim, saj sem prepričan, da nas je še vedno večina, ki Gospe Bovary, Ane Karenine ali Stotih let samote nikoli ne bi brali na ekranu, ampak vedno in izključno le na papirju.

Papir in tiskarska barva sta druga plat te iste strasti. 

Deli s prijatelji