LJUBLJANA – V NLB upamo na žvižgača iz vrst dobro obveščenih, ki bo pomagal razjasniti škodljive posle, kakor se je zgodilo v Hypu, v pogovoru za Delovo Sobotno prilogo pojasnjuje razrešeni nadzornik NLB in ekonomist Igor Masten. Preiskovanec mora namreč pri nas v forenzični preiskavi dati soglasje k preiskavi, kar je po besedah Mastena »absurdno«.
Bolje pozno kot nikoli
Masten se vprašuje, zakaj nas komaj leta 2012 tako osuplja podatek, da je v slovenskih bankah za najmanj šest milijard evrov slabih posojil, od tega jih je polovica v NLB. »Ta slaba posojila so nastala v letih 2006, 2007 in v prvih treh četrtletjih leta 2008,« izpostavlja. Drugo zanimivo vprašanje je, zakaj Slovenija, ko je kriza nastala, ni hitro priznala razsežnosti slabih terjatev in jih ni aktivno reševala. Kot opozarja ekonomist, se je sam s kolegi že leta 2009 zavzemal za ustanovitev slabe banke. A do tega ni prišlo »ravno zato, ker bi priznanje slabih posojil pomenilo tudi priznanje napak, ki so nastale z udejanjanjem koncepta nacionalnega interesa«.
Sicer pa glede napovedanega čiščenja bilanc slovenskih bank, tudi NLB, Masten pravi, da je bolje pozno kot nikoli. »Pri tem je ponovno treba gledati na davkoplačevalce,« opozarja in dodaja, da mora ob prenosu slabih terjatev priti do delitve bremen. »Ne more spet samo država zagotavljati financiranja,« poudarja in dodaja, da ima NLB še vedno tudi zasebne lastnike. Masten svojo razrešitev iz nadzornega sveta NLB na junijski skupščini razume kot nezaupnico. Ne razume pa, zakaj so bili razrešeni samo slovenski člani. Ob tem zagotavlja, da so lahko sam in drugi razrešeni nadzorniki lahko »povsem mirni, če bodo naše delo preverjali«, čeprav so pri svojem delu čutili pritiske raznih omrežij.
Delo v NLB naj opravijo kriminalisti
Tako je bilo tudi v primeru Stožic, kjer je uprava NLB po oceni Mastena za banko izposlovala boljše pogoje za projekt, ki je bil finančno zgrešen od začetka in ga je začela predhodna uprava. »Stožice so bile piknik v primerjavi s tistim, kar je bilo okrog Mercatorja,« še dodaja. »To je bil grob in medijsko dobro orkestriran poseg politike in interesnih skupin v upravljanje banke, ki je preprečil uresničevanje od vlade potrjene strategije NLB. Neverjetno, koliko ljudi, ki sicer javno prisegajo na dobre prakse korporativnega upravljanja, je na zelo neprimeren način delovalo ravno nasprotno.«
Glede prihodnosti NLB Masten pričakuje zamenjavo uprave, kar pa ni mogoče, dokler ni lastnika. »Ne predstavljam si resnega bančnika, ki bi bil pripravljen prevzeti vodenje mednarodne bančne skupine za eno leto,« dodaja. Ob tem pričakuje, da bo banka KBC iz banke izstopila, »ker je tako zavezana Evropski komisiji, obenem jih obravnavamo kot sovražnike«. Sicer pričakuje, da bodo svoje delo v banki opravili kriminalisti.
Skrbni pregled ni bil koristen
Glede opravljenega skrbnega pregleda NLB pa ekonomist še poudarja, da politika iz njega »dela farso v škodo banki in držav«. »Člani vlade, za katere mednarodni investitorji vedo, da imajo dostop do informacij, za lastno politično promocijo govorijo o nesmiselnosti skrbnega pregleda. S tem tujini sporočajo, da je največja finančna inštitucija še vedno v velikih težavah, skrbni pregled pa ni bil koristen,« meni Masten.
»Tragično je, da se ti ljudje sploh ne zavedajo posledic svojega početja. Visoki pribitki na dolg države so tako logična posledica,« pravi. In še bodo. »Saj če ne znamo brzdati niti lastnih jezikov, kaj si mednarodna skupnost lahko misli šele o naši sposobnosti reševanja težav.«
