LJUBLJANA – Potem ko so Slovenske novice pred dnevi pisale o digitalizaciji radijskega železniškega omrežja, zaradi katere je po Sloveniji nastalo več kot 50 civilnih iniciativ, ki nasprotujejo postavljanju stolpov v neposredni bližini bivališč ljudi, so se predstavniki civilnih iniciativ srečali tudi s Petrom Gašperšičem, ministrom za infrastrukturo. »Dogovorili smo se, da tam, kjer stolpi še niso postavljeni in kjer je to možno, upoštevajo našo zahtevo, da so od naselij odmaknjeni 600 metrov,« pravi Niko Šuštarič, predsednik Proteusa, okoljskega gibanja Bela krajina, ki združuje 29 civilnih iniciativ.
S tem bodo vsaj delno omilili veliko nespretnost države pri uresničevanju tega 117 milijonov evrov vrednega projekta, ki je bil izpeljan mimo prebivalcev. Ministrstvo je občine o projektu obveščalo v letih 2010 in 2011, ko jih je tudi zaprosilo za lokacijske informacije, sredi minulega leta pa jim je poslalo še opis projekta s prošnjo, naj z njim seznanijo občane. Toda v večini primerov so bili ljudje le postavljeni pred dejstvo, da so jim ponekod v neposredni bližini, celo od 10 do 15 metrov od hiš, postavili do 35 metrov visoke stolpe, ki bodo imeli oddajnike za radijsko vodenje železniškega prometa.
»Najprej sem rekel, da teh stolpov v Sloveniji ne bo,« pravi Peter Lemut iz Civilne iniciative proti gradnji oddajnikov v naseljih Slovenije, ki je že sredi minulega leta protestiral zaradi namere, da jim v vasi Cesta pri Ajdovščini postavijo stolp sredi naselja: »Zdaj pa se zavedam, da moramo biti realni in najti primerne rešitve, saj je Slovenija zadnja v regiji, kjer se to gradi.«
Priklopili bi telefone
Po podatkih ministrstva za infrastrukturo je bilo do sredine januarja v okviru digitalizacije slovenskega železniškega omrežja postavljenih 167 stolpov od skupno 246 predvidenih. Po ocenah civilnih iniciativ je število ljudi, ki živijo v njihovi neposredni bližini, to je v razdalji do 100 metrov, okoli 1000. Rešitve za te primere bodo – tako so sklenili na sestanku na ministrstvu – reševali od primera do primera.
Odprto pa ostaja vprašanje, ali bodo na stolpe lahko nameščali tudi druge oddajnike komercialnih ponudnikov, kar predvideva zakon o telekomunikacijah. Zdaj sicer velja moratorij petih let, potem pa bi se to spremenilo. Na ministrstvu za infrastrukturo odgovarjajo, da je »GSM-R-omrežje zaprto in se gradi izključno za potrebe slovenskih železnic« in da nameščanje opreme mobilne telefonije na stolpe baznih postaj ni predvideno. To naj bi v svojih odgovorih povedali tudi Telekomu Slovenije in Tušmobilu, ki sta že poslala vlogi za souporabo GSM-R-omrežja.
Podobno pravi Peter Lemut, ki ima pisni odgovor ministrstva, da »skupna gradnja GSM-R-sistema in sistema mobilne telefonije ni možna«. Niko Šuštarič pa meni drugače: »Pred dnevi smo dobili dopis Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS, kjer je jasno zapisano, da bo moral investitor ali lastnik železniške infrastrukture dovoliti oziroma omogočiti skupno uporabo njihovih antenskih stolpov za nameščanje anten komercialnih operaterjev, če je to tehnično možno.« Zato, dodaja, problem z baznimi postajami rešujejo, ni pa še rešen.