Stolp, mula, Plečnik in vrt

LJUBLJANA – Stolp, mula, jaz in vrt – tako si je svoje bivanje predstavljal arhitekt Jože Plečnik, še preden je vedel, da bo vseživljenjski prostor njegovega ustvarjanja rodna Ljubljana. Mule ni imel, hiša v Trnovem na Karunovi 4, v katero se je preselil leta 1921, pa je kmalu dobila stolp, valjast prizidek z dvema okroglima sobama v dveh etažah. Tu je mojster do pozne starosti v zasebnosti živel odmaknjeno in samosvoje življenje. Po dokupu sosednje hiše na Karunovi 6 je Plečnikovo domovanje dobilo še vrt in nato še izviren zimski vrt, kakor si ga je zamislil arhitekt, ki je s svojimi deli v prvi polovici 20. stoletja zaznamoval Dunaj, Prago in Ljubljano.

Po Plečnikovi smrti leta 1957 se je tu naselil njegov nečak Karel Matkovič, ki je začel urejati obsežno mojstrovo zapuščino načrtov in korespondence. Njemu gre zahvala, da se je v hiši skoraj nedotaknjena ohranila vsa dragocena Plečnikova dediščina. Po Matkovičevi smrti leta 1970 so se dediči odločili za prodajo hiše z vso zapuščino mestu Ljubljana, to pa je čez dve leti prav na tej osnovi ustanovilo Arhitekturni muzej Ljubljana. V hiši je muzej deloval do leta 1992, ko se je večina oddelkov preselila v prenovljene prostore gradu Fužine, ki ga je muzej pridobil za svoje temeljne naloge.

Kulturni in turistični biser

Plečnikova hiša, ki jo upravljajo Muzej in galerije mesta Ljubljane, je bila zaradi prenove kar dve leti – vse do sredine tega tedna – zaprta za javnost. Zdaj je vsa lepa in prenovljena, arhitektov dom pa z avtentično ohranjenimi bivalnimi prostori, osebnimi predmeti in veličastnim vrtom dopolnjuje nova muzejska postavitev o Plečnikovem opusu in življenju. Vzpostavljen je nov študijski center, urejeni pa so tudi prostori za občasne razstave in predstavitveno-izobraževalne programe. Prenovo kulturnega spomenika in izjemne dediščine 20. stoletja je zaznamovalo odlično sodelovanje zaposlenih v mestni upravi, Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Muzeja in galerij mesta Ljubljane ter številnih zavzetih izvajalcev. Plečnikova hiša, ki je kot muzej odprta od leta 1974, je kulturni in turistični biser v Ljubljani. Za prenovo so odšteli nekaj več kot 2,2 milijona evrov.

Blaž Peršin, direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljane (MGML), poudarja, da je Plečnikova hiša s prenovo postala izhodiščna točka za raziskovanje Plečnikove Ljubljane. »Njegova hiša v Trnovem, tedaj na obrobju mesta, kjer si je arhitekt uredil svoje domovanje, pooseblja ves njegov kategorični pristop do tega, kako razumemo arhitekturo in mislimo o njej,« je povedal Peršin. »Hiša asketskega pristopa kreira domovanje, ki ga danes tako redko najdemo: domovanje po meri človeka, ki v njem biva in ustvarja. Plečnikovo hišo lahko razumemo kot laboratorij raziskovanja umetnikovega življenja, dela in poslanstva, ki nam ga je zapustil. S prenovo nam zagotavlja, da bomo lažje razumeli in raziskovali delo Jožeta Plečnika – ikone mesta Ljubljana.«

Zadnjih osem let je prenovo vodila Jerneja Batič z oddelka za kulturo Mestne občine Ljubljana, ki je lastnica hiše in investitorica prenove. Batičeva poudarja, da je projekt obsegal vrsto nujno potrebnih aktivnosti: »V Muzeju in galerijah mesta Ljubljane so v celoti popisali dediščino Plečnikove zbirke in digitalizirali njegove originalne načrte, vzpostavljen je bil dogovor o sodelovanju med MGML in Muzejem arhitekture in oblikovanja, ki hranita dediščino, pridobljeni so bili prostori za novo stalno razstavo in občasne razstave, vzpostavljen pa je nov študijski center za raziskovanje mojstrove dediščine. Hišo smo prilagodili gibalno oviranim ter speljali tudi zahtevno obnovo vrta.«

Za ohranitev izvirne podobe zunanjosti in notranjosti hiše, z vso izvirno Plečnikovo notranjo ter zunanjo opremo, je bil odgovoren Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenija, z odgovorno konservatorko Ireno Vesel, ki poudarja, da je bila hiša že zelo potrebna prenove. »Na prvi pogled je bila v dobrem stanju,« pove Veselova. »Mislili smo, da so potrebna le nujna vzdrževalna dela na inštalacijah ter notranji in zunanji lupini in da se bomo lotili predvsem konserviranja. Sondiranje, temeljito čiščenje in škoda zaradi vremenskih razmer so pokazali, da ni tako. Vsi materiali so bili v zelo slabem stanju, prav tako stavbno pohištvo in ves vgrajeni les, zato ga je bilo treba utrditi in konservirati. Pogled v konstrukcijo nam je omogočil, da hišo dobro spoznamo in sploh prvič odkrijemo Plečnikove posege v hišo. Vzporedno smo obnovili tudi vrt.«

Novost je stalna razstava, ki jo je pripravila Ana Porok, kustosinja za Plečnikovo zbirko v MGML s sodelavci. Vsebinsko se deli na arhitektov opus na Dunaju, v Pragi in predvsem v Ljubljani ter na njegov zasebni del. »V hiši so še danes ohranjeni dragoceni izvirni umetnikovi ambienti z opremo in osebnimi predmeti, predstavljeni so glinasti, mavčni in leseni modeli različnih projektov, osebna knjižnica in risarsko orodje,« pove Porokova. »Danes si obiskovalec lahko ogleda vežo, hodnik, kuhinjo, spalnico s kopalnico, malo sprejemnico, okroglo stopnišče, atelje v nadstropju in zimski vrt. Ogled hiše je zaradi izjemnosti in občutljivosti možen samo s strokovnim vodstvom, ki je prilagojeno različnim starostnim skupinam in je omejeno na sedem oseb hkrati.«