Stoletje iskanja sreče v pristanišču vrtnic

PORTOROŽ – Človek si prosti čas že od nekdaj krajša z igrami na srečo. Za to, komu bodo pripadli Zemlja, podzemlje in oceani, so kockali celo grški bogovi Zevs, Had in Pozejdon. Ljudje radi posnemamo bogove in gradimo hrame za hazard, sprostitev, kockanje ali kakor koli že imenujemo to našo zabavo. V njej se ob vznemirljivem pričakovanju zmag rojevajo srečni milijonarji, ob pretiranem zanašanju na srečo pa tudi bankroti.

Ali ima prav oče modernega igralništva François Blanc, ki je v drugi polovici 19. stoletja monaškemu princu pomagal na noge postaviti znano igralnico v Monte Carlu, ko je pred smrtjo leta 1877 dejal: »Nekoč sem bil kockar, danes se ukvarjam z igralništvom in ga opazujem. Menim, da denar ni tisto, kar v igralnice privablja bogate in ustvarjalne; privablja jih želja po popolni svobodi in preizkušanju sreče. Vsak, ki obišče naše igralnice, je poln upanja. Kockanje je pač strast, ki nekaj stane.«

In ta strast je leta 1913 na robu takratnega avstro-ogrskega cesarstva botrovala rojstvu igralništva v Portorožu. Tam je ob prelomu stoletja opazno hitro raslo zdraviliško letovišče, kjer so premožni iskali sredozemsko naravo, zdravje in sprostitev v okolju blagodejne jadranske obale. Omenjenega leta jim je podobno kot v drugih mondenih evropskih zdraviliških krajih 27. julija bivanje prvič popestrila igralnica. Odprli so jo v vili San Lorenzo in z njo so se začele neštete vznemirljive dogodivščine.

V kraj so prihajali na oddih in po zdravje številni avstro-ogrski oficirji pa tudi plemiči, industrialci, trgovci ter drugi premožneži. Ustanovili so društvo Casino des Entrangers in kot njegov cilj v statutu navedli razvoj družabnega življenja svojih članov. V vilo San Lorenzo je člane vabil zabavni program, in kot so zapisali, tudi preostale z zakonom dovoljene igre. Kdor je hotel postati član, ga je moral predlagati drug član. Vstop je bil dovoljen gospodom po 20. in damam po 18. letu starosti, določili pa so tudi, da bo izključen vsak, ki bo obsojen zaradi katerega nečastnega dejanja.

Med prvimi so vznemirljivost, družabno življenje, avanture in seveda srečo željno iskali še zlasti oficirji. Kdo ve, morda jih je nepredvidljivost igre na srečo v sicer mirno sproščenem zdraviliškem kraju vznemirjala podobno kot vojne dogodivščine. Tudi pri drugih gostih je vzbujala strast in prepričanje o sreči, da so nekateri za njeno preizkušanje praznili denarnice, zastavljali zlatnike, ure, prstane, verižice.

Igralnica je tako kot drugod po svetu predstavljala izvirno in skoraj eksotično ponudbo, zato je Portorožu dajala dodaten pridih ekstravagantnosti in prestižnosti. Casino je v veselje mnogih žal delovala le nekaj mesecev, saj se je bližala prva svetovna vojna. V naslednjih desetletjih je bil pozabljen in moralo je priti leto 1964, da je v turistično še bolj razvijajočem se Portorožu ponovno zaživel Casino Portorož. Predrzno pobudo zanj je v tistih socialističnih časih dal zdaj že pokojni Anton Nino Spinelli, prodoren in vizionarski gospodarstvenik, ki je v marsičem zaslužen za smelo in preudarno vizijo turističnega razvoja Portoroža.

Prebujena igralnica je bila najprej v starem hotelu Palace, od tam pa se je leta 1972 preselila v hotelski kompleks Grand hotela Metropol, kjer je še danes. Sledil je razcvet igralniške dejavnosti, tako da je zaposlovala tudi do 450 ljudi, in pod Spinellijevim vodstvom postal pravi rudnik deviz. Precejšen del dobička od igralniške dejavnosti je vlagal v razvoj Portoroža in okolice, tamkajšnje športno letališče je postalo letališče za mednarodni promet, zrasel je Avditorij Portorož in leta 1977 so s sredstvi casinoja začeli graditi prvo slovensko marino. Na obalno-kraškem območju skoraj ni bilo dejavnosti, pri kateri igralnica ni sodelovala ali pomagala s sredstvi.

Sredi 90. let je sledila poplava igralnic in igralniških salonov, tako da se je portoroški casino znašel v krizi, a pod zadnjim vodstvom in s pomočjo novih solastnikov spet posluje pozitivno. To dokazuje z vse doslednejšo finančno podporo dogajanju v Portorožu in Piranu, z izidom monografije ob 100 letih Casinoja, z novo blagovno znamko Gambling Portorož, ne nazadnje pa je bila veličastno glamurozna tudi prireditev v parku hotela Kempinski Palace, s katero so zaznamovali stoletnico igralništva v Portorožu.