V najstarejše rudarsko mesto v Sloveniji, ki slovi tudi po čipkah in žlikrofih, se lahko pripeljete po avtocesti Ljubljana–Koper, s katere zavijete pri odcepu za Logatec in se peljete skozi Godovič, ali iz Škofje Loke skozi Poljansko dolino in Železnike ali pa ob Soči iz smeri Bovca. Prispeli boste v slikovit, razčlenjen svet, sredi katerega leži Idrija, znamenita v številnih pogledih.
V gradu muzej
Zaradi rudnika živega srebra staro jedro z gradom Gewerkenegg in mogočnimi stavbami spominja na velik vzpon Idrije. Živo srebro so kopali od leta 1490, na kraju, kjer naj bi ga našli, stoji cerkev sv. Trojice. Od 1575 je bil rudnik v rokah Habsburžanov, torej dunajskega dvora. Kraj je med njihovo vladavino do propada monarhije konec prve svetovne vojne doživel vzpon. V gradu, kjer je danes Mestni muzej Idrija, sta bila uprava in skladišče živega srebra. Za rudniške potrebe so v Idrijo prihajali strokovnjaki z različnih področij, med domačini je najbolj znan jamomerec, zemljemerec, šolnik, slikar in graditelj Jožef Mrak (1709–1786). V Idriji sta delovala tudi znameniti Balthasar Hacquet, rudniški kirurg (med letoma 1766 in 1773), in Giovanni Antonio Scopoli, veliki naravoslovec in idrijski rudniški zdravnik (med letoma 1754 in 1769).
Dobili čipkarsko šolo
Ker je rudnik zahteval napredek v znanju in tehnologiji, ima Idrija prvo realko v Sloveniji iz leta 1901, danes je to gimnazija Jurija Vege, in ljudsko šolo, v kateri je zdaj čipkarska šola, ki jo je 1876 ustanovila Ivanka Ferjančič. Franc Lapajne je imel od leta 1875 prvo podjetje za izdelovanje čipk.
Na Ahacijevem trgu je Vojni muzej Idrija, na njegovi zunanji steni pa so številne plošče, na katerih boste spoznali domačine in druge, ki so delovali v Idriji. Blizu je tudi Scopolijeva hiša in prikupen Korletov spomenik rudarju.
Če greste čez trg, boste prišli do stavbe, kjer je vhod v Antonijev rov, ki je tudi rojstna hiša velikega Slovenca Stanka Bloudka, izumitelja in konstruktorja letal ter smučarskih letalnic.
Preden so odpravite navkreber do gradu, si lahko v Prelovčevi ulici ob kapeli sv. Janeza Nepomuka ogledate najraznovrstnejši javni akvarij v Sloveniji.
Pirnat, Bebler
V današnji mestni hiši se je rodil Nikolaj Pirnat (1903–1948), slovenski kipar, slikar in ilustrator. Za to mogočno stavbo je malo višje cerkev sv. Trojice, kjer naj bi prvič našli živo srebro. Na Mestnem trgu lahko na tleh preberete, da je tu stala cerkev sv. Barbare, nedaleč stran je spomenik NOB in spomenik Alešu Beblerju (1907–1981), generalu in diplomatu.
Za avtobusno postajo vas cesta pripelje do Jožefovega jaška in idrijske znamenitosti kamšt, kot imenujejo črpalko na vodni pogon za črpanje jamske vode. Postavili so jo 1790, delovala pa je do leta 1948. Pogonsko leseno vodno kolo s premerom 13,6 metra je nameščeno v zidani stavbi in velja za največje ohranjeno tovrstno kolo v Evropi. Od tod se lahko peš odpravite v krajinski park ob Scopolijevem botaničnem vrtu do Divjega jezera. Pot vas bo vodila mimo 400 let starega jezu Rake. Od Idrijske Bele je nekaj kilometrov do prvih klavž, izjemnih tehniških naprav na Zali, ki jih je še več na Idrijci, če greste v smeri Spodnje Idrije. Namenjene so bile zadrževanju in zbiranju vode za plavljenje jamskega lesa do rudnika v Idriji.
In še nekaj naslovov, da se boste lažje znašli: www.rzs-idrija.si,
www.idrija-turizem.si,
www.akvarij-m.si