Sto žensk na Triglav drugi teden v septembru

LJUBLJANA – Nas povprašujejo, zakaj smo ostali edini, ki še vztrajamo pri organizaciji tako množičnega pohoda. Kopica njih, lepih gorniških druženj, s pohajanjem proti Triglavu ali na kateri drugi naš vrh, se je izpela. Morda so organizatorji postali starejši, jim je pošla energija. Naš pohod stoterice žensk na Triglav ostaja in gorniški prijatelji nam priznavajo vztrajnost. Ne boste verjeli, pri najbolj branem slovenskem dnevniku čutimo popolno predanost ideji prav tako kot leta 1991, ko smo prevzeli organizacijo iz rok kolegov drugih redakcij Delove hiše, in prepričani smo, da nam še dolga leta ne bo pošla sapa. Da, tradicija je res dolga, traja od leta, ko je John Lennon dejal, da so Beatli bolj popularni kot Jezus.

Naš pohod se danes bistveno razlikuje od začetka, saj raste s časom in se prilagaja potrebam, smernicam in zahtevam, predvsem varnostnim, v gorah. Dodajamo nove, dodatne vsebine. Naše triglavanke pred odhodom na turo izčrpno, prek osebnega pisma, podučimo in pripravimo na turo z informacijami in seznamom potrebnega v nahrbtnikih, čisto do zadnje nogavice. In ko se srečamo in sežemo v dlan, ne hitimo kot izgubljena čreda ovac v klanec. Dan prej vas sprejmemo, pregledamo opremo, se pripravimo na turo in umirimo, gremo družno k počitku zgodaj, kot greste doma le redko. Pred spanjem na vojaških pogradih, tako nenavadno in docela posebno udobje so izkušali le danes zreli moški, ženske redko, saj jim ni bilo treba k soldatom. Namesto pravljice ponudimo izčrpno predavanje o varnem gibanju v visokogorju priznanega vodnika z mednarodno licenco UIMLA Klemna Volontarja, sicer predsednika komisije za varstvo pred plazovi pri Gorski reševalni zvezi Slovenije. Nabor fantov, spremljevalcev, prav vsi so aktivni gorski reševalci, je vrhunski, vsak od njih ima poleg rednih znanj s kopice usposabljanj za gorskega reševalca še katero posebno strokovno znanje. Pred dvema letoma smo organizirali poletni trening za izžrebane pohodnice in poleg povabili njihove družinske člane, kar je bil nov delček v mozaiku prešernega gorniškega dogajanja s Slovenskimi novicami. Tudi letos smo že dogovorjeni za ta trening, ki bo potekal na trasi, ki je skorajda enaka po dolžini in višinskih metrih, kot je pot od Vodnikovega doma do doma Planika pod Triglavom. Da, spet bomo šli pod Karavankami po Rudnici iz Završnice do Valvasorjevega doma pod Stolom, najboljše planinske postojanke lanskega leta v akciji kolegov Nedela in Planinske zveze Slovenije. Oskrbnik doma Aleš Štefe nas vabi v družbo 21. avgusta in tako kot lani bomo ušpičili popoldansko pešpotanje navkreber in večerno spuščanje v dolino s čelnimi svetilkami, kar daje še dodatni čar pohajanju v druščini, ki prenaša nahrbtnike na ramenih.

Na pot smo doslej popeljali največ tistih predstavnic nežnejšega spola, ki so si želele vsaj enkrat v življenju stati na 2864 metrov visokem Triglavu, a za tak vzpon ob vsej želji, ki so jo imele, niso premogle poguma ali pa primerne planinske družbe in ob sebi vsaj nekoga z minimalnim znanjem vodenja po visokogorju. Takega, ki bi znal poskrbeti za pravo varnost in primerno spodbudo na najbolj kritičnih krajih. Naši pohodi so skrbno načrtovani, izpeljani s pozornostjo na prav vsako udeleženko ter z izkušnjami, ki so se dopolnjevale skozi vsa desetletja organizacije. Zagotovo smo prav zaradi tega od vseh množičnih pohodov v visokogorju ostali edini, največji in najbolj priljubljeni.