Priprava take razstave ni mačji kašelj. Eno samo gobarsko društvo tega ne bi zmoglo. Letos smo se povezali z novoustanovljenim gobarskim društvom Gorje, in to uspešno, kajti brez njihovih članov razstava ne bi bila mogoča. Kot pravi predsednik gobarskega društva Bled Dolfi Potočnik, so letos sodelovali kar trije strokovno usposobljeni determinatorji. Za strokovno določevanje gob je bil odgovoren Anton Soklič iz GD Gorje, z nasveti pa sta sodelovala Bogdan Tratnik in Pavel Jakopič, ki je bil dan prej tudi predavatelj za šolsko mladino.
Kot pravi Dolfi Potočnik, je ljudi, ki nabirajo vzorce za razstavo, malo, a so pridni in prizadevni. Takih je deset, morda kakšen več. Za vse je treba veliko volje, znanja pa tudi sredstev za stroške prevoza na kraje, kjer se vzorci nabirajo. Zanje so letos poskrbeli sponzorji TNP in občina Bled.
V petek, 14. septembra, je bilo, kot že omenjeno, predavanje determinatorja Pavla Jakopiča za šolsko mladino. Udeležba mladih je bila skoraj neverjetna, več kot sto jih je sedelo in poslušalo mojstra. To priča o tem, da se zavest o varovanju narave in poznavanju gob dviguje, tudi po zaslugi učnega programa in zavzetih učiteljev. Če bomo tako nadaljevali in bo še kaj entuziastov, nam bo uspelo ozavestiti generacijo, ki prihaja. Smer je zagotovo prava.
Kot pove Ivan Pinter, pravi gobarji ne prodajamo gob. Naberemo jih zgolj zase oziroma jih podarimo prijateljem ali sosedom, ki ne morejo ponje. Če je sezona dobra, jih tudi takrat naberemo zase ali bližnje, preostale preprosto pustimo v naravi. Prav zadnjič se je nekdo pohvalil, da je zavrgel deset zavitkov zamrznjenih gob iz lanske sezone. Lahko kdo to razume? Jaz ne morem. In prav zaradi takih je potrebno ozaveščanje, zlasti mladih, saj se mladina večinoma ravna po tem, kar jih starejši naučimo. To je bodočnost varstva narave. Napori v tej smeri se bodo brez dvoma obrestovali.
TNP je letos natisnil podroben zemljevid, kjer je razvidno, kje je prepovedano, kje pogojno dovoljeno in kje je dovoljeno nabiranje gob. Na voljo je v info centru TNP ali na spletni strani www.tnp.si. Tam je razvidno, da so najbolj zaščiteni prav osrednje območje Pokljuke, dolini Kot in Krma, del Mežakle in še drugje. Bo zaradi teh ukrepov in strožjega nadzora pri nabiranju gob kaj manj ropanja po naših gozdovih? Upajmo, saj v TNP v to vlagajo veliko napora in tudi sredstev, da bi omejili nered, ki je nastal na za zdaj še čudovitem delu Gorenjske. Stanje se že popravlja. In ne nazadnje, take ukrepe bi morali sprejeti tudi drugje po naši domovini. Ni še prepozno. Kot sem že večkrat omenil, so rastišča gob zelo občutljiva za vsakršne spremembe v naravi. Zato smemo in tudi moramo nadaljevati takšne dejavnosti! Vedno več nas je, ki si prizadevamo biti dobri do narave. Upajmo, da ne zaman.