MAČJA HIŠA

Sto evrov kazni, ker hrani mačke

Objavljeno 31. julij 2015 11.35 | Posodobljeno 30. julij 2015 18.58 | Piše: Maja Kepic

Mestna občina Ljubljana pripravlja odlok o prepovedi hranjenja zapuščenih živali.

»Če redno hranjeno muco kar naenkrat nehaš hraniti, je enako, kot če bi jo zavrgel, tudi če je prostoživeča,« meni gospa, ki vsak dan nahrani 17 mačjih ust. Foto: Igor Modic/Delo

LJUBLJANA – »Rozi je moja najljubša,« se nasmehne gospa v zrelih letih in pokaže na sivo zelene očke, ki kukajo izza škarpe. »Ko je bila huda vročina, sem jih čez dan le redko videla, po navadi so se poskrile v senco. To je normalno, saj tudi ljudje na žgočem soncu ne zdržimo prav dolgo,« zavzeto razlaga. Ljubljančanka že devet let, vsak dan – ne glede na vremenske razmere –, nahrani šest zapuščenih muc. »Njihova hvaležnost in sreča, ko me zagledajo, je ena redkih stvari v življenju, ki jih še imam. In ne bom dovolila, da mi to veselje vzamejo!« odločno pristavi.

»Bom že pokazala redarju!«

Kot še mnoge ljubitelje živali, ki ob jutrih in večerih hranijo lačna usta, je tudi njo zelo razburila novica, da Mestna občina Ljubljana (MOL) z županom Zoranom Jankovićem na čelu pripravlja odlok, s katerim bi prepovedala hranjenje zapuščenih živali na javnih površinah. »Tukaj v Tivoliju je kar nekaj muc, a ne motijo nikogar in niso nadležne. Zato naj kar pride redar in naj mi napiše kazen, mu bom že pokazala!« se razburja ženica. A prav to bi se utegnilo zgoditi, globa pa – 100 evrov.

Ne le ljubiteljem živali, tudi številnim društvom in institucijam se predlog ljubljanske občine zdi nesprejemljiv. Najbolj glasno protestira Mačja hiša, ki vsako leto poskrbi za številne zapuščene mačje mladiče. »Hranjenje muc zagotavlja živalim hrano, hraniteljem pa nadzor nad lokacijo, saj lahko takoj ugotovi, ali je katera od živali bolna, opazi novega mačjega prišleka ter tudi reagira, da se poskrbi za poseg sterilizacije in kastracije,« meni Helena Hacin, vodja zavoda Mačja hiša.

»Če se muc na lokacijah ne bo hranilo, bo to zagotovo vplivalo na porast mačje populacije. Komu je v interesu, da po cestah tavajo bolne in sestradane mačke? Najbrž nikomur, niti tistim, ki jih sploh ne marajo,« nadaljuje Hacinova in doda: »Izjave, kot so: 'Mačka se bo že sama znašla', pa nikakor ne držijo in so že zdavnaj preživete.« Prepričana je, da bo MOL s sprejetjem tega predloga »poteptal delo prostovoljcev, zavetišč in iz lastnega proračuna namenjena visoka sredstva za posege sterilizacij in kastracij zadnjih osem let«.

Za čistejše okolje?!

A ljubljanska občina kljub številnim očitkom (vsaj zaenkrat) ne odstopa od svojih stališč: »Zaradi hranjenja živali, predvsem rac in rib ter golobov, se razmnožujejo nutrije in podgane, vodne površine pa ne prenesejo dodatnih hranil v obliki hrane, ki jo ljudje zmečejo živalim.« A zakaj so potem prepovedali hranjenje vseh živali, vključno z mački in psi? »Ker s tem samo povzročamo, da se živali razmnožujejo, in je ta problem vse večji,« menijo na MOL, čeprav se stroka – ki jo ljubljanska občina za mnenje (še) ni vprašala – s tem ne strinja.

Prav tako ravno nasprotno meni še ena hraniteljica živali, ki redno sodeluje in pomaga v zavetišču Gmajnice, ki je sicer v lasti ljubljanske občine: »Pred leti sem izvedela za program sterilizacije in kastracije muc, ki ga izvajajo v zavetišču Gmajnice pod okriljem MOL. Ker je v bližini bivalo veliko muc, sem se programu pridružila in v nekaj letih polovila vse muce ter jih kastrirala oziroma sterilizirala. Nato je ostalo še hranjenje. Vsak dan jih nahranim 17 na treh lokacijah, ki so na javnem zemljišču. Odlok o prepovedi hranjenja na javnem zemljišču in seveda grožnja z denarno kaznijo bi mi onemogočila dostop do muc, ki so zdrave in, ker so redno hranjene, ne tavajo okoli, da bi iskale hrano ter so tako za okolico tako rekoč nemoteče. Odlok je nedomišljen in glede na to, da smo prostovoljci sodelovali pri regulaciji mačje populacije v Ljubljani, tudi nepravičen. Če redno hranjeno muco kar naenkrat nehaš hraniti, je enako, kot če bi jo zavrgel, tudi če je prostoživeča.«

Mačja hiša je ljubljanski občini že predlagala, naj takšen predlog umakne: »V veliki večini sodobnih evropskih mest imajo problematiko urejeno natančno tako, kot si je to leta 2007 zastavil MOL v sodelovanju s preostalimi, torej posege sterilizacij oziroma kastracij na vseh prostoživečih mačkah, njihovo označitev in vrnitev v okolje v sodelovanju z društvi in prostovoljci, ki na terenu hranijo in nadzirajo lokacije prostoživečih mačk. Ne razumemo, zakaj bi občina to, kar je pred časom sprejela, zdaj prepovedala,« sklene Hacinova.

Deli s prijatelji