Štiriletni Lovro se bori 
z zahrbtnim tumorjem

ZBELOVO – Lovro Korenak je štiriletni fantič, ki ga je življenje na začetku poletja, ko je družina že načrtovala počitnice, prikrajšalo za brezskrbno igro z vrstniki. »Vse se je začelo z angino,« se spominja njegova mamica Martina. Ja, bližal se je konec šolskega leta, Lovro je še hodil v vrtec v Ločah. In zdravniki so sumili, da ima angino. »Do prvega leta starosti je bil alergičen na jajčka, do spomladi letos pa na mleko, ima še atopijski dermatitis, zato je bil že takrat na dieti. Poleg angine se je pojavila še alergija na penicilin, zato ni dobil ospena, ampak veliko močnejši antibiotik sumamed. A že dva dni potem, ko ga je zaužil, je bil znova bolan. Dobil je vročino, tudi kašljal je, kar je bilo sumljivo. Naenkrat ni mogel več premikati vratu, zato so naju poslali na infekcijski oddelek v celjski bolnišnici, kjer so ga punktirali, a rezultati spet niso kazali na nič sumljivega. Sklepali so, da je šlo po vsej verjetnosti za vnetje obvratnih mišic,« pripoveduje Martina.

Znova je dobil sumamed, ko pa ga je pojedel, je začel šepati, in nekega jutra ni zmogel stopiti na desno nogo. »Zato sva šla k ortopedu, ki je predvideval, da se je zaradi angine zgodil izliv v kolk. Dobil je nova zdravila in po zaužitju se je vročina vrnila. A bil je videti že povsem shiran. Imel je podočnjake, zavračal je hrano, tudi bruhal je in bil zaprt. Vrnila sva se k zdravniku, ta naju je napotil na pediatrijo, kjer so ponovno opravili številne preiskave in slikanja z ultrazvokom, a spet niso nič odkrili. Potem pa se je ena zdravnica odločila, da bo opravila še scintigrafijo, slikanje celotnega skeleta. Dejansko so odkrili tumor na nadledvični žlezi, uradno nevroblastom, in naju pod nujno napotili na onkološki oddelek ljubljanske pediatrične klinike. Od takrat, ko je imel angino, do takrat, ko smo izvedeli za diagnozo, je minil dober mesec,« se kalvarije spominja Lovrova mamica, ki je kot medicinska sestra zaposlena v zavodu za otroke s posebnimi potrebami na Dobrni, a je zdaj zaradi štiriletnika seveda na bolniški.

Takšna diagnoza ustaljeni ritem družine obrne na glavo, spopad z boleznijo pa poleg veliko moči zahteva še veliko denarja, saj se stroški enormno povečajo. Družina Korenak si tega, da bodo kdaj morali prositi za pomoč, nikoli ni mislila. A se je zgodilo prav to. Lovro ima posebno dieto, vsa hrana, ki jo zaužije, mora biti sveža ali pa po sondi prejema visokokalorične napitke. »Z možem si nikoli nisva mislila, da bova morala koga kaj prositi, a so tudi drugi opazili najino stisko,« še pove Korenakova. Pomoč je družini prva ponudila Dragica Brumec, predsednica Krajevne organizacije Rdečega križa Zbelovo, ki spada pod Območno združenje Rdečega križa Slovenske Konjice, zato so se na omenjeni organizaciji nemudoma odzvali in za družino odprli poseben transakcijski račun.

Prestal že sedem kemoterapij

Trenutno je za Lovrom sedem kemoterapij, ki trajajo tudi po več dni, na zadnjo, osmo, odhaja ta teden. Tumor, ki ga ima malček, odkrijejo pri treh do štirih otrocih na leto, tako redek in obenem zahrbten je. »Ker je na nadledvični žlezi, ga je v začetnem stadiju zelo težko odkriti, hitro pa tudi napreduje. Tudi pri Lovru je bolezen hitro napredovala, ne pa tako, da bi obupali. Upanje mi vliva tudi to, da je dosedanjih sedem kemoterapij dobro prestal. Vsi pa upamo na operacijo, ki ga čaka in v kateri naj bi mu tumor odstranili. Njegova usoda je odvisna od te operacije, za katero pa nam morda le ne bo treba odpotovati v London,« nam še pove mamica malega borca Lovra, ki se je med našim obiskom kar nekaj časa sramežljivo skrival. Pred njim je zdaj najprej še zadnja, osma kemoterapija, sledili bodo ponovne preiskave z magnetno resonanco, pregled kostnega mozga in slikanje skeleta, da se bodo prepričali, ali so uničene vse metastaze.

»Če bo vse v redu, mu bodo odvzeli še matične celice, če ne bo, bo moral še na dve kemoterapiji. A sem kar optimistična, saj se je na vmesnem slikanju pokazalo, da se je tumor precej zmanjšal. Najbolj vesela sem, ker trenutno kaže, da bodo operacijo vendarle izvedli naši strokovnjaki, tako se je namreč odločila zdravnica z onkološkega inštituta in nam morda le ne bo treba v tujino,« še razloži Martina. Vse Lovrove izvide sproti pošiljajo v London, saj je to tako redek tumor, da pri študiji sodelujejo vsi strokovnjaki EU in sproti svetujejo, kako in kaj. A do ozdravitve, pravi Lovrova mamica, jih čaka še trnova pot. Kot rečeno, Lovra po končanih kemoterapijah čaka odvzem matičnih celic, ki jih bodo obsevali in zamrznili, nato pa mu jih bodo vrnili v telo.

»Dobra stran tega je, da je manj možnosti, da bi jih telo zavrnilo, ker bo darovalec on sam, slaba pa, da se lahko nazaj pritihotapi tudi kakšna rakava celica. Ko bo ta poseg, podoben dializi, za njim, bo sledila operacija, ki je trenutno predvidena prvi teden novembra in na katero tudi zdravniki največ stavijo,« še pove Martina. Po njej bodo sledila obsevanja, čisto na koncu bo na vrsti še presaditev kostnega mozga. A Lovro za zdaj vse to pogumno prenaša. Pa ni bilo vselej tako. Na začetku je bilo zelo hudo, saj je bil otrok nepokreten in je zaradi neznosnih bolečin vsakih šest ur dobival morfinske kapljice in lekadol. »Včasih se mi je zdelo, kot da se to dogaja nekomu drugemu in ne nam,« po pravici pove mamica Martina, ki upa, da bo, ko bo vse hudo za njimi, družinica lažje zadihala in se bo v njihovo hišo vrnila sreča.