OGNJENI ZUBLJI

Štiri mesece po požaru že v novi dom

Objavljeno 07. maj 2014 23.02 | Posodobljeno 07. maj 2014 23.02 | Piše: Darko Naraglav

Družini Kuder-Zdolšek-Korenak iz Galicije pri Žalcu v Savinjski dolini je požar lani pred božičem vzel streho nad glavo.

Osemčlanska družina Kuder-Zdolšek-Korenak ne bo pozabila tistega četrtka, 19. decembra, ko je malce po poldnevu njihovo hišo zajel požar. Iskre iz dimnika so izničile ves njihov trud, preostalo jim je le tisto, kar so takrat imeli na sebi. Bili so na robu obupa, a kmalu je solze posušilo spoznanje, da v nesreči niso sami. Že prvi večer so dobili začasno prebivališče v sosednji nenaseljeni hiši, v KS Galicija pa so še isti večer ustanovili odbor za pomoč.

Na pogorišču je kmalu začela nastajati podoba novega doma. Ugodno vreme in sprotni priliv solidarnostnih sredstev sta omogočala, da so dela tekla nemoteno, in družina je veliko noč že lahko praznovala v svojem novem domu. Dan pred praznikom upora proti okupatorju so vselitev v novo hišo tudi uradno proslavili.

Vrednost del prek 
150 tisočakov

»Odbor za odpravo posledic nesreče, v katerem so sodelovali krajani Galicije, krajevna in območna organizacija Rdečega križa, je opravil svoje delo. Na posebnem računu so zbrali 70.903 evre, dobro polovico z donacijami, 35.000 evrov pa je prispevala zavarovalnica. Sama vrednost gradbeno-obrtniških del, ki so jih prispevali sokrajani in dobri ljudje obrtniki iz okolice in drugih krajev Slovenije, je presegala 150.000 evrov,« nam s ponosom pove predsednik Sveta KS Galicija Jože Krulec.

»Hiša je danes popolnoma drugačna, kot je bila pred požarom. Je večja, ima talno gretje, solarne kolektorje in druge tehnične pridobitve, ki družinama omogočajo prijetno bivanje. Ob dejstvu, da jim v življenju ni bilo postlano z rožicami, smo tega še toliko bolj veseli, hkrati pa tudi srečni in ponosni, da nam je v štirih mesecih uspelo narediti skoraj nemogoče,« še pove Jože Krulec, ki so ga ob požaru najbolj ganile besede najmlajšega od otrok, Andraža. Ta je v solzah dejal: »Pa prav nam se je moralo to zgoditi.« Takrat je prisegel, da bo storil vse, da Andraž in njegovi čim prej dobijo nov dom.

Najlepše darilo 
za rojstni dan

Zadnja aprilska sobota je bila nabita s čustvi, srečo in veseljem. Marsikomu so se zarosile oči ob zahvalnih besedah Simone, matere treh otrok, 6-letnega Andraža, 10-letne Tamare in 11-letne Klavdije, ki je dobila najlepše in najdražje darilo v življenju. Dan poprej je namreč praznovala 30. rojstni dan, kar je bilo mogoče videti tudi na smrečici ob hiši, na kateri je bil pritrjen velik cvet s številko 30.

Udeležencem slovesnosti (poslanih je bilo kar 550 vabil) je najprej spregovoril Jože Krulec, z velikim veseljem pa so zbrane pozdravili in nagovorili tudi župan občine Žalec Janko Kos, predsednica žalskega Rdečega križa Pavla Artnik in domači župnik Janko Cigala, ki je novo hišo tudi blagoslovil. Sledil je slovesen prerez traku, ki ga je opravila vsa družina ob navzočnosti že omenjenih ter predsednice krajevnega Rdečega križa Dragice Tratnik in obrtnika Marjana Zupančiča iz Smlednika, ki je z nekaterimi drugimi obrtniki uredil celotno vodovodno napeljavo in druge napeljave ter poskrbel za številna preostala obrtniška dela.

Pravljica s srečnim koncem

Trak je prvi prerezal Andraž, ki ima sedaj, tako kot sestrici, svojo sobo. »Srečen sem, da ne znam povedati, kako. Ko je hiša gorela, sem jokal, sedaj pa je moj srček vesel,« nam pove z nasmehom, sestrici pa dodata, da si kaj lepšega v življenju kar težko predstavljata in da nikoli ne bosta pozabili dobrih ljudi, ki so jim zgradili novi dom. Tudi drugi člani družine niso varčevali z zahvalami. »Čeprav že živimo v novi hiši, se mi zdi, da so to le lepe sanje. To je res podobno pravljici s srečnim koncem. V nesreči človek resnično spozna sosede, prijatelje in ljudi, ki imajo široko srce. Mi smo jih v največji možni meri,« je sklenila Simona Zdolšek.

Deli s prijatelji