Padavine v preteklih dneh so vodno oskrbo kmetijskih rastlin rahlo izboljšale na Goriškem in v Vipavski dolini, kjer je bilo stanje kmetijske suše že kritično. Še vedno pa je v zelo sušnem stanju kumulativna vegetacijska meteorološka vodna bilanca na Obali, kjer je bilo padavin junija premalo, da bi se stanje popravilo. Drugod trenutno večjih težav s sušo ni.
Nevarnost krompirjeve plesni
Prvi rani krompir v slovenski Istri in v Vipavski dolini že izkopavajo. Druge pozne sorte cvetijo in nastavljajo gomolje, drugod v višjih območjih Primorske pa so nasadi krompirja strnili vrste in začenjajo cveteti.
V obdobju vročega in suhega vremena je nevarnost za razvoj krompirjeve plesni majhna, v primeru dežja pa nastanejo razmere za širjenje krompirjeve plesni (Phytophtora infestans).
To je najnevarnejša glivična bolezen na krompirju, saj v letih, ko so razmere za njen razvoj posebno ustrezne, v kratkem času povsem uniči krompirjeve nasade.
Na gornji strani lističev se pojavijo rumeno-rjave pege, nato postanejo temno rjave ali temno sivkaste in se naglo širijo. Na spodnji strani listov je ob robu peg ob deževnem vremenu ali zjutraj ob rosi vidna snežno bela plesniva prevleka iz trosonoscev in trosovnikov. Na sosednje rastline se gliva širi s trosi, ki jih prenašata veter in dež. Napredovanje bolezni lahko zadrži vroče in suho vreme, toda takoj ko se razmere spremenijo, se bolezen širi naprej.
Nad južnim delom Evrope bo vztrajalo območje visokega zračnega tlaka, postopno bo k nam dotekal toplejši zrak. Le konec tedna bo Alpe oplazila višinska dolina hladnega zraka, ki bo morda tudi pri nas ustvarila razmere za popoldanske plohe. V soboto in nedeljo bodo prehodno možne posamezne popoldanske plohe. Najvišje dnevne temperature bodo od četrtka naprej nad 25 stopinj C. |
Najpozneje 40 ur po dežju
Bolezen je najnevarnejša v vlažnih in hladnih razmerah. Tako leto je bilo lansko. Trsovniki se oblikujejo v odvisnosti od relativne zračne vlage in toplote. Optimum temperature za njihovo oblikovanje je 18 do 22 °C, pod 3 in nad 26 °C se ne oblikujejo. Zlasti 100-% relativna zračna vlaga je za njih najugodnejša.
Krompir je treba pred dežjem ali najpozneje v 40 urah po njem zaščititi proti krompirjevi plesni, sicer sledi izbruh bolezni in propad cime. Poleg krompirja okužuje druge vrste razhudnikov, na primer paradižnik in jajčevec.
S kresničevjem v koledarsko poletje
Koledarsko poletje se na severni polobli začne 21. junija oz. ob poletnem solsticiju in traja do 23. septembra, ko je jesensko enakonočje. Na južni polobli se poletje začne 21. decembra in konča 21. marca.
Krésnik, ki ga častimo ob najdaljšem dnevu, na kresno noč 24. rožnika, je po ljudskem verovanju bitje, ki predstavlja sonce in ima največjo moč ob kresu. Mnoge vraže in navade, ki so povezane s tem dnem, so ostanek tega čaščenja. S prihodom krščanstva ga je nadomestil podobno imenovani Janez Krstnik.
Pri prehodu v koledarsko poletje razvije drobne cvetove navadno kresničevje (Aruncus dioicus). Cvetovi so na začetku zeleni, ko pa se odprejo, postanejo svetleče beli ali rumeni.
Navadno kresničevje zraste do meter visoko. Cveti od maja do avgusta. V zemlji ima olesenelo koreniko, iz katere vsako leto požene na novo. Raste v gozdovih, posekah in na vlažnejših rastiščih.
V belokranjskih vaseh ob Kolpi je še vedno živ običaj kresovanja. Skupina vsaj štirih deklet na kresni večer obiskuje domačije in poje pred vrati. Obvezno jih spremlja moški s piščaljo, ki nepretrgoma piska. Ena od kresnic nosi košaro, v katero zbirajo darove gospodinj, jajca in denar. Ko pridejo k hiši, stopijo v kolo, kot imenujemo krog, ki ga je gospodinja pripravila iz ivanjih rož, kot pravijo tam kresničevju.
Pradomovina te nadloge sta srednja in južna Amerika. V Evropi se je začela širiti po letu 1845, to je približno 250 let po tem, ko so jo prinesli iz Amerike. Že desetletje pozneje je bila razširjena tudi pri nas. Najprej so jo opazili v Belgiji, nato se je zelo hitro razširila po vsej Evropi. Povzročila je veliko lakoto na Irskem, v kateri je umrlo okrog milijon ljudi, veliko ljudi pa se je izselilo. Krompirjeva plesen - preizkus z gomolji Za preizkus ugotavljanja okužbe s krompirjevo plesnijo gomolj razrežemo, ga damo na vlažno podlago v zaprti posodi s temperaturo od 19 do 21 °C. Po dveh dneh se bo na okuženem gomolju razvila bela vatasta prevleka. To so trosovniki in trosonosci. Navadno kresničevje zraste do meter visoko. Cveti od maja do avgusta. |
