LJUBLJANA – »Če bi število poslancev zmanjšali na 46, bi na milijon prebivalcev prišlo 22 poslancev (+ 2 za narodnostni manjšini), kar je primerljivo s sosednjo Avstrijo. Če torej upoštevamo predčasne volitve 2011, bi bila sestava taka:
PS: 14 poslancev
SDS: 13 poslancev
SD 5 poslancev
DLGV: 4 poslanci
DeSUS: 3 poslanci
SLS: 3 poslanci
NSi: 2 poslanca
italijanska in madžarska manjšina: 2 poslanca
Menim, da bi s tako sestavo državnega zbora enako uspešno vodili državo kot zdaj, ko imamo 90 poslancev,« v predlogu vladi piše predlagatelj, ki si želi število poslancev prepoloviti. Predlog je dobil 38 glasov podpore in niti enega proti. A odgovor ministrstva za pravosodje in javno upravo predlogu ni v prid.
Hladna matematika
»Opozarjamo, da število državnih organov in število članov državnih organov ni rezultat izključno hladnega matematičnega preračuna, pač pa rezultat političnega kompromisa v določenem zgodovinskem trenutku, ko take rešitve nastajajo. Navedena predloga zadevata ustavno materijo in sta zato lahko sprejeta le v okviru sprememb Ustave Republike Slovenije, ki jo sprejema Državni zbor Republike Slovenije z dvotretjinsko večino vseh poslank in poslancev. V skladu s Poslovnikom Državnega zbora Republike Slovenije gre za zahteven postopek revizije ustave, ki zahteva razmeroma visoko politično soglasje vseh političnih strank, katerih predstavniki so izvoljeni v Državni zbor Republike Slovenije,« pojasnjuje pristojno ministrstvo.
Simbolični prihranek
V odgovoru izpostavljajo, da je državni zbor najvišja predstavniška institucija v Republiki Sloveniji in da gre za najvišji državni organ, pri katerem ne nazadnje ni nepomembno, kako številčen je: »Glede števila poslancev opozarjamo, da primerjava z drugimi državami pokaže določena razmerja med številom prebivalcev in številom poslancev in da je pogosto to razmerje v manjših državah, kot je Republika Slovenija, v korist večjega števila poslancev na število prebivalcev. Kljub temu bi zmanjševanje števila poslancev v finančnem smislu za proračun države pomenilo prej ko ne simbolični prihranek, posledično pa bi zmanjšalo zastopanost prebivalcev v državnem organu. Krčenje števila izvoljenih predstavnikov države ima svoj vpliv tudi na zastopanost interesnih skupin prebivalcev in legitimnost državnih organov. Bolj pomembno kot samo število je ustavno načelo, da mora biti posamezni poslanec izvoljen na približno enako število volivcev.«
