LJUBLJANA – Ob rojstvu samostojne države Slovenije je na sončni strani Alp živelo 1,965.986 ljudi. V 21 letih samostojnosti je število prebivalcev preseglo magično številko – dva milijona – in se prvega januarja letos ustavilo na 2,055.496. Skupno smo v tem obdobju ustvarili veliko več, saj se je bruto domači proizvod do leta 2010 realno povišal za 73 odstotkov, nominalno pa se je povzpel s približno 1,5 milijarde evrov v letu 1991 na 36 milijard evrov v letu 2010. Po bruto domačem proizvodu na prebivalca smo napredovali na 31. mesto na svetu.
Danes je nepredstavljivo, da je bila povprečna plača v osamosvojitvenem letu malo višja kot znesek, ki ga danes na mesec odštejemo za dodatno prostovoljno zdravstveno zavarovanje, saj je bila 43 evrov, medtem ko je aprila letos Slovenec v povprečju dobil pet evrov manj od tisočaka. V letih med 1991 in 2010 se je osebni dohodek povečal za 2144 odstotkov, realno pa za 79 odstotkov. Seveda so zelo naraščale tudi cene življenjskih potrebščin, vendar so te – kot je značilno za razvite države – rasle počasneje kot plače. Cene so se povišale za 1155 odstotkov.
Velikanske razlike
Za lažjo primerjavo poglejmo, kaj vse smo za plačo lahko kupili 1991 in 2011. V osamosvojitvenem letu smo si s povprečno plačo lahko privoščili 359 kilogramov belega kruha, lani pa kar 555 kilogramov. Če denar pretvorimo v čas, lahko ugotovimo, da smo morali 199 za kilogram belega delati skoraj 29 minut, 20 let kasneje pa le še 18 minut.
Leta 1991 bi v gostinskem lokalu dobili kar 23 skodelic kave za ceno ene kave leta 2011. S prevzemom nove valute leta 2007 se je skodelica kave podražila za več kot 40 odstotkov.
Po osamosvojitvi smo zgrabili nove ponudbe na trgu zadolževanja, kot so lizing in drugi načini obročnega odkupa avta. Konec leta 1991 smo imeli registriranih 603.000 osebnih avtomobilov, v 21 letih pa smo postali pravi oboževalci jeklenih konjičkov, saj je bilo konec lanskega leta registriranih že 1,066.500 osebnih avtomobilov oziroma kar 519 avtomobilov na 1000 prebivalcev. Gre za 76-odstotno povečanje našega voznega parka. Kot zanimivost naj omenimo, da je bilo po podatkih statističnega urada leta 1946 v Sloveniji registriranih 1962 vozil. Morda je presenetljiv podatek, da vozimo vedno starejša vozila – ob prelomu tisočletja je bila povprečna starost osebnih vozil 6,9 leta, 2010 pa že 8,2. Kar 45 odstotkov osebnih avtomobilov je bilo starejših od devet let, mlajših od pet let pa le 36 odstotkov.
Več kvadratov, manj stanovalcev
Čeprav so avtomobili starejši, se z njimi zaradi povečane kupne moči peljemo dlje. S povprečno plačo si lahko Slovenec danes privošči 286 litrov bencina več kot pred dobrima dvema desetletjema. Liter 95-oktanskega bencina smo si lahko 1991 kupili po nekaj manj kot 22 minutah dela, 2011 pa po 13 minutah dela.
Povečal se ni le vozni park, ampak tudi naši domovi. Leta 1991 je bilo povprečno stanovanje veliko 69 kvadratnih metrov, 2009 pa 77. Povprečno število oseb v povprečnem stanovanju se je s 3,1 leta 1991 zmanjšalo na 2,4 leta 2009.
Kljub dvigu standarda v državi pa so očitno najkrajšo potegnili mladi. Po osamosvojitvi so tisti, ki si z ugodnimi krediti v prejšnji državi niso kupili hiše ali stanovanja, po zaslugi tako imenovanega Jazbinškovega zakona napol zastonj kupili stanovanja. Mladi so danes kljub izobrazbi brez zaposlitve in lastne strehe nad glavo, varno zavetje doma pa zapustijo šele po 30. letu starosti.
Država je dosegla pravo polnoletnost. V prihodnjih letih bi morala poskrbeti za mlade in najmlajše, da bodo lahko v prihodnosti samozavestno odločali o naši skupni poti.
Živel bo še 35 let, ona 41
Povprečen Slovenec je danes star 41 let (leta 1991 34 let), njegova življenjska sopotnica pa 43 let (leta 1991 38 let). Statistika kaže, da bo on po pričakovanjih živel še 35 let in ona še 41 let. Oba na mesec zaslužita 995 evrov neto. Imata dva otroka. V času osamosvojitve je bila povprečna starost matere ob rojstvu prvega otroka 24,1 leta, 2010 pa se je dvignila na 28,7 leta. Za imena svojih potomcev sta 1992 najpogosteje izbirala med imeni Rok, Luka in Matej, 2010 pa Luka, Nik ali Žiga. Pri deklicah so bila leta 1992 najbolj priljubljena imena Nina, Maja in Anja, v 20 letih pa so jih zamenjala Eva, Lana in Lara. Družinica ima dva avtomobila, stara dobrih osem let in dva meseca.
