Zakon o uravnoteženju javnih financ (Zujf) določa obvezno upokojitev javnih uslužbencev, če sta izpolnjena pogoja starosti in delovnih let. Vsak zakon seveda dopušča izjeme, če delavec pridobi soglasje delodajalca, da lahko še dela. V teh časih je to po eni strani razumljivo, saj bo delavčeva pokojnina bistveno nižja od dosedanjega osebnega dohodka, po drugi pa mora država zmanjšati število javnih uslužbencev. Tiste, ki iščejo službo, pa teži dejstvo, da ne dobijo zaposlitve samo zato, ker se kdo noče upokojiti. No, upoštevati je treba tudi četrto stran – nekateri so res vrhunski strokovnjaki in brez njih bi se kakovost dela verjetno poslabšala.
Ko je v medije pricurljalo tajno poročilo, da na Hrvaškem kar 20.000 državnih uslužbencev izpolnjuje pogoje za upokojitev, a se nočejo upokojiti, je izbruhnila afera. Novinarji so izračunali, koliko bi država prihranila, če bi teh 20.000 od skupno 230.000 državnih uslužbencev odšlo v pokoj, hkrati pa bi zaposlili 10.000 mladih. Takole, čez palec, na leto kar 400 milijonov kun (52,5 milijona evrov).
Brez enotne evidence
Kaj pa pri nas? Kljub pisanju na različne državne urade in ministrstva nam ni uspelo dobiti niti točnega števila zaposlenih v javnem sektorju. Edino enotno evidenco vodi Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), a tam imajo poseben način štetja zaposlenih: ne po ljudeh, ampak po opravljenih urah. Kot je pojasnil Marjan Širaj, vodja sektorja za statistiko in informiranje, Ajpes nima podatkov o tem, koliko zaposlenih v javnem sektorju izpolnjuje pogoje za upokojitev. »Ajpes izvaja statistično raziskovanje o plačah, tudi v javnem sektorju, in mesečno objavlja podatke o izplačanih bruto plačah pri pravnih osebah, hkrati pa poročevalci posredujejo tudi podatek o številu zaposlenih, preračunano iz delovnih ur, ki so jih opravili,« je dodal. Agencija pa ni pristojna in ne zbira podatkov o številu zaposlenih na določen dan v javnem sektorju.
Prav to je letos poleti privedlo do nesoglasja, ko so na Ajpesu objavili podatke, ki kažejo na povečanje števila zaposlenih v javnem sektorju – njihovo število se je od aprila do maja povečalo za več kot 800. Kot smo že pisali v Slovenskih novicah, se je hitro oglasil notranji minister Gregor Virant in pojasnil, da sprememba v resnici ne pomeni povečanja števila zaposlenih, ampak predstavlja izplačilo večjega števila nadur, ki jih prej ni bilo mogoče izplačati, so bile pa iztožljive.
In koliko je torej zaposlenih v javnem sektorju pri nas? To je kljub času računalniških zbirk podatkov težko z gotovostjo trditi, ampak po Ajpesovih podatkih iz junija 2013 naj bi jih bilo 158.778. Sem se štejejo neposredni in posredni uporabniki državnega proračuna. V prvo skupino spadajo nevladni proračunski uporabniki, vladni proračunski uporabniki (vladne službe, ministrstva in organi v sestavi ter upravne enote) in pravosodni proračunski uporabniki ter še občine in krajevne ter druge lokalne skupnosti. V drugo, ki je precej širša, pa javni zavodi in drugi izvajalci javnih služb (izobraževanje in šport, zdravstvo, socialno varstvo, kultura, raziskovalna dejavnost, kmetijstvo in gozdarstvo, okolje in prostor, gospodarske dejavnosti, malo gospodarstvo in turizem ter javni red in varnost), agencije, skladi socialnega zavarovanja, javni skladi, proračunski skladi in posebni računi ter samoupravne narodnostne skupnosti.
Predvidene upokojitve
Se sliši zapleteno? Saj tudi je. Še najnatančnejše podatke o zaposlenih in predvidenih upokojitvah smo prejeli z ministrstva za notranje zadeve, kjer so nam posredovali podatke o številu zaposlenih v organih državne uprave, ki bodo do konca leta 2013, 2014 in 2015 izpolnjevali pogoje za upokojitev. Kot pa je opozorila Olga Golub iz službe za stike z javnostjo MNZ, podatki vključujejo le zaposlene v organih državne uprave (vladne službe, ministrstva in upravne enote), policiji, vojski in na upravi za izvrševanje kazenskih sankcij.
Do konca letošnjega leta naj bi se v vseh organih državne uprave upokojilo 473 ljudi, naslednje leto 616, leta 2015 pa še 953 zaposlenih, torej skupno 2042. Na splošno se je število zaposlenih v državni upravi od začetka leta do septembra znižalo z 31.967 na 31.405. Kot edini so nam znali tudi povedati, da v organih državne uprave kljub izpolnjenim pogojem za upokojitev, kar omogočata 243. in 188. člen Zujfa, še naprej dela skupno 150 ljudi.
Kaj pa drugi – in teh je še kakih 127.000? Predstavnica za stike z javnostjo na ministrstvu za zdravje Urška Štorman je povedala, da so 14. maja letos zaprosili javne zdravstvene zavode, naj jim sporočijo število uslužbencev, ki po Zujfu izpolnjujejo pogoje za upokojitev do konca leta. »Zavodi so nam posredovali informacijo, da naj bi od 16. maja do 31. decembra 2013 pogoje za upokojitev izpolnjevalo skupno 320 uslužbencev,« je povedala. Ministrstvo za zdravje je v skladu s pristojnostmi 9. septembra 2013 pozvalo bolnišnice, naj se vedejo odgovorno in pri zaposlitvah kot prednostno opredelijo zaposlovanje mladih zdravnikov ob sočasnem upokojevanju tistih, ki za upokojitev izpolnjujejo pogoje. »Ne razpolagamo z natančnim podatkom, koliko zaposlenim bo pogodba podaljšana, saj o tem odloča vodstvo zavoda. Konec leta 2013 bo ministrstvo pridobilo natančnejše podatke o tem, koliko uslužbencev je bilo upokojenih in kakšnemu številu zaposlenih je bila podaljšana pogodba o delovnem razmerju,« je pojasnila Štormanova.
Obrnili smo se tudi na ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, a smo dobili kratek odgovor, da ministrstvo »ni zaposlovalec, zaposlovalec je šola sama, torej ravnatelj,« zato podatkov o številu zaposlenih in predvidenih upokojitvah nimajo. Pobarali smo še Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz), s 40.000 člani največji v javnem sektorju, ali njihovi člani na delovnem mestu morda čutijo kakšne pritiske po upokojitvi. Kot nam je odgovoril tiskovni predstavnik Sviza Sandi Modrijan, kot sindikat nimajo podatkov o upokojitvah zaposlenih na področju izobraževanja, niso pa zaznali nobenih pritiskov in siljenja zaposlenih v pokoj. »Če bi se to dogajalo v 'večjem' obsegu oziroma bi prihajalo do različnih pritiskov v tej zvezi, bi nas o tem člani in sindikalni zaupniki zagotovo obvestili,« je zatrdil Modrijan.
Kar pa zadeva zmanjševanje števila zaposlenih, se to dogaja prek uresničevanja 5. točke Stavkovnega sporazuma (Ur. l., št. 46, z dne 29. 5. 2013), ki predvideva, da se »zmanjšanje števila zaposlenih doseže s selektivno in z restriktivno politiko nadomeščanja javnih uslužbencev, ki jim preneha delovno razmerje«. Pričakujejo pa, da zmanjšanje v prihodnjem letu ne bo preseglo enega odstotka.
Upokojencev vedno več
Povprečno število upokojencev se je po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) od konca preteklega leta do septembra letos zvišalo s 585.408 na 602.236, če pogledamo še malce bolj v preteklost, pa je razlika neprimerno večja: leta 2003 je bilo v Sloveniji 491.911 upokojencev.
V Zpizu opozarjajo na dejstvo, da se v kriznih časih za upokojevanje odloča več Slovencev kakor sicer, še posebno pred pokojninskimi reformami in interventnimi zakoni. Če se je med letoma 2003 in 2007 vsako leto upokojilo okoli 7000 ljudi, so se smernice v zadnjih letih precej spremenile: v zadnjih treh letih se je vsako leto upokojilo okoli 17.000 ljudi! Če je še pred desetletjem na vsakega upokojenca prišlo 1,7 zavarovanca oziroma zaposlenega, je razmerje zdaj padlo že na 1,4 v škodo tistih, ki plačujejo prispevke za socialno varnost.
Če na kratko povzamemo, je na prvi pogled videti, da se Slovenci raje upokojimo, kakor da bi še naprej delali, razen nekaterih izjem, seveda. A morda se bo tudi pri nas pripravilo kakšno tajno vladno poročilo, ki bo razkrilo resnično stanje v javnem sektorju.
Upokojenci ne iščejo dela
Na Zavodu RS za zaposlovanje v skladu z zakonom o urejanju trga dela vodijo evidenco iskalcev zaposlitve, ki so lahko delovno aktivni ali neaktivni oziroma študenti, ki iščejo zaposlitev. Vanjo se lahko prijavijo tudi upokojenci. Med prijavljenimi je trenutno le 11 ljudi s statusom upokojenca. Sprememba zakona o urejanju trga dela je prinesla tudi novo obliko dela za vse v pokoju, to je začasno ali občasno delo upokojencev, ki niso uveljavili pravice do delne pokojnine. A kot kaže, se ti ne navdušujejo nad tem, da bi še delali.
Brezposelnost upadla
Število brezposelnih se je v Sloveniji od januarja do septembra znižalo s 124.258 na 114.669, torej za 7,7 odstotka. Še vedno pa je to za 8,8 odstotka več kakor septembra lani. Kljub večjemu številu na novo prijavljenih brezposelnih se je namreč povečalo njihovo zaposlovanje.
Po podatkih Ajpesa je pri nas 158.778 javnih uslužbencev. Zujf določa obvezno upokojitev, ko so izpolnjeni vsi pogoji.
