LJUBLJANA – Kaj že počne v zadnjih dnevih predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Boris Štefanec? Domnevno več kot zadovoljen (zaradi vseh uspehov, ki jih je KPK uspelo doseči pod njegovim vodstvom?) teka od Poncija do Pilata (od predsednika državnega zbora dr. Milana Brgleza do predsednika republike Boruta Pahorja) ter ponosno najvišjim predstavnikom naše države izroča oziroma razkazuje poročilo KPK za leto 2014.
Tudi Alma med zadregami
Skratka, Štefanec priznava, da se KPK sicer sooča tudi s precejšnjo kadrovsko zadrego – če njegova zelo dobro plačana namestnica Alma Sedlar že dlje tako rekoč ne komunicira z njim, zakaj je sploh še v komisiji oziroma zakaj ne odstopi? –, v isti sapi pa že dodaja, da je bil padec števila prijav in sprejetih zaključnih dokumentov KPK v letu 2014 povsem pričakovan ter da se bo komisija v prihodnje namenoma, ker je to edino prav, posvečala predvsem preventivi v protikorupcijskem boju. Kakor koli, komisija je v prejšnjem letu prejela v reševanje samo še 1467 novih prijav, od katerih jih je 771 potem zavrgla. V 60 primerih je, na primer, uvedla postopek o prekršku zaradi kršitve zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, v 108 primerih je organom odkrivanja in pregona kaznivih dejanj podala kazensko ovadbo (ali naznanila sum storitve kaznivega dejanja), v 98 primerih pa je dala le pobudo pristojnim nadzornim organom, naj izvedejo ustrezen postopek. Zelo zgovoren pa je prav gotovo podatek, da je KPK leta 2006 prejel zgolj 263 prijav, leta 2007 595, leta 2008 661, leta 2009 1027, leta 2010 1191, leta 2011 1422, leta 2012 1841, leta 2013 celo že 1931, lani pa 1467. Pa ne samo to, že drugo leto zapored se zmanjšuje tudi število tako imenovanih zaključnih dokumentov suma korupcije, ki jih sprejema KPK.
Pojasnilo, da je to, da se razmere (pritisk na KPK) konec koncev po več letih, v katerih je število prijav ves čas samo naraščalo, končno nekoliko umirjajo zato, ker državljani danes pač ne verjamejo več, da bi lahko komisija rešila čisto vsak problem, celo logično, je kljub vsemu zelo poenostavljeno oziroma za lase privlečeno. Treba bi bilo kljub vsemu upoštevati, da sta KPK in Štefanec že nekaj časa pod pravo ploho strupenih puščic (kritik in obtožb), ki jih zelo spretno v njiju izstreljujejo zlasti nekdanji pravosodni minister Aleš Zalar in generalni državni tožilec dr. Zvonko Fišer ter vsi njuni strokovni zavezniki in politični podporniki. Tudi ko Štefanec slovensko javnost prepričuje, da se bo njegova komisija odslej bolj zavzeto posvečala preventivi – to naj bi bil tako ali tako že ves čas namen – kot pa represivnim protikorupcijskim akcijam, se ni mogoče izogniti vtisu, da so se člani senata KPK tudi za to odločili pod vplivom vse bolj bolečih zaušnic, ki jim jih vse pogosteje daje vrh državnega tožilstva. KPK ima sicer res že vse, odkar ga vodi Boris Štefanec, precejšnjo smolo ali, če hočete, »smolo«.
Upravno sodišče je KPK z začasno odredbo naložilo, naj s spletne strani umakne tudi tiste končne ugotovitve o imenovanju generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva Boštjana Škrleca v nasprotju z zakonom, ki se nanašajo na generalnega državnega tožilca dr. Zvonka Fišerja. KPK je moral v skladu s podobno odredbo, kot vemo, nedavno umakniti že del ugotovitev, ki se je nanašal na nekdanjega pravosodnega ministra Aleša Zalarja. Iz KPK sicer napovedujejo, da se bodo tudi zoper odredbo, ki zadeva Fišerja, pritožili na vrhovno sodišče. Tako kot so se že po prisilnem umiku tistih ugotovitev, ki zadevajo Zalarja. Fišer in Zalar pa sta za zdaj, kajpak, upravičeno zadovoljna. Generalni državni tožilec Fišer in tudi nekdanji pravosodni minister Zalar sta bržda zadovoljna, da se bo KPK poslej raje posvečal preventivi. |
Pahor ga je zaman pozival
Najprej sta Štefanecu že kar takoj po imenovanju oziroma ko je še v javnosti potekala burna polemika zaradi tega, ker je bil do imenovanja član tedaj največje vladne stranke, Jankovićeve Pozitivne Slovenije, ušla njegova prva namestnika dr. Jurij Ferme in Darko Stare. Takrat je predsednik republike Borut Pahor celo še Štefaneca (zaman) pozival, naj vendarle razmisli o odstopu ter s tem zavaruje integriteto in verodostojnost delovanja komisije. Pozneje pa vsaj takšnih pozivov ni bilo več. No, tudi ena od dveh zdajšnjih Štefanečevih namestnikov, nekdanja novinarska sindikalistka Alma Sedlar, je lani ugotovila, da menda sploh ni kompatibilna s Štefanecem: v javnem pismu ga je obtožila, da je odgovoren za nevzdržne razmere v komisiji, in ga tudi ona pozvala k odstopu. In kako se je na to odzval predsednik KPK? Javni poziv Sedlarjeve in tudi anonimko, ki je takrat o vodstvu KPK krožila v javnosti, je poslal na vrhovno državno tožilstvo, ki naj bi preverjalo, ali obtožbe, navedene v obeh, morda vsebujejo znake kaznivih dejanj. Ne, od lahkoverne obljube, ki jo je dal Pahor državljanom, že ko je predlagal senat KPK v sestavi Štefanec-Ferme-Stare, češ da bo Slovenija končno imela enotno in uspešno vodstvo KPK, ki bo po kakovosti bistveno presegalo pričakovanja ljudi in se bo lahko uspešneje bojevalo proti vsem deviantnim pojavom v naši družbi, ni ostalo prav veliko.
Že pred leti so najglasnejši kritiki senata KPK, ki ga je takrat še vodil Drago Kos, potem pa tudi Klemenčič-Praprotnikovega senata, poudarjali, da je KPK samo brezzobi tiger oziroma da se vse bolj spreminja vanj. Bo »zobozdravniški ambulanti« Zalarja in Fišerja uspelo iz čeljusti Štefanečevega KPK izdreti še zadnje zobe?
