LJUBLJANA – Društvo Davkoplačevalci se ne damo, ki ga v javnosti zastopa Vili Kovačič, in stranka Krščanski socialisti Slovenije (KSS), ki jo vodi Andrej Magajna, sta že oktobra lani premierja dr. Mira Cerarja mlajšega prijavila Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK), ker je vlada pod njegovim vodstvom odločila, da bo po fiasku mag. Alenke Bratušek nova slovenska kandidatka za evropsko komisarko pač ena od najvplivnejših članic ožjega vodstva SMC mag. Violeta Bulc, in ker je to odločitev sprejela tako, da je »glasove« vzdržanih ministrov štela, kot da bi bili glasovi za Bulčevo.
Pa je KPK res predrzen?
Kakor koli, šele zdaj se je začel zaradi te prijave dvigovati cel vihar od Gregorčičeve (sedeža vlade) in Beethovnove (sedeža SMC) do sedeža KPK, ki mu predseduje Boris Štefanec. Brez pretiravanja ga lahko razglasimo za ta hip največji dnevnopolitični vihar.
Zgolj zato, ker je v začetku tega leta javnost izvedela, da je KPK glede izbire Bulčeve za slovensko kandidatko za evropsko komisarko posumil, da bi pri Cerarjevi podpori in pri podpori notranje ministrice mag. Vesne Györkös Žnidar kandidaturi Bulčeve morda res lahko šlo celo za kršitev določil zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki govorijo o »dolžnem izogibanju nasprotju interesov«, sta se premier Cerar in tudi ministrica Györkös Žnidarjeva, ki sta (tako kot komisarka Bulčeva) člana najožjega vodstva Stranke Mira Cerarja (SMC), zelo ostro odzvala na po njunem mnenju skrajno absurdni razmislek KPK.
Cerar je Štefaneca »v duhu popolne transparentnosti njune komunikacije« kar javno, v odprtem pismu, poučil, da podpora predsednika vlade Bulčevi ni mogla biti in ni bila v zasebnem (pristranskem) interesu predsednika vlade, pač pa je bila zelo močno v državnem interesu. Kot državni interes razume dr. Cerar, kajpak. Notranja ministrica pa je menila, da KPK za tisto, kar si privošči na njen račun, celo nima pravne podlage. Kljub temu da KPK še ni sprejel končnih ugotovitev in končnega poročila o tej zadevi? Ja.
Predsednik vlade Štefaneca opozarja, da politični stiki med njim (med Cerarjem) in Bulčevo ne morejo biti nedopustni (neetični ali nezakoniti), saj so nujni za demokratični in pravno urejeni politični proces.
Cerar je na koncu svojega javnega (odprtega) pisma storil še nekaj več. Predsedniku KPK je med vrsticami celo zažugal: »V kolikor pa bi prišlo do meni sicer v tem primeru nepredstavljive situacije, da bi KPK zoper mene ali drugega člana vlade, ki je glasoval za mag. Violeto Bulc (s katero je bil seveda v »političnem stiku«), uvedli postopek zaradi nedopustnega ravnanja, pa bom seveda dolžan izpostaviti mnogo obširnejšo razlago in argumentacijo in še bolj nazorno izpodbiti domnevo o konfliktu interesov.« Se Štefanec zaveda, da mu je premier Cerar s tem pravzaprav izrekel že kar vojno napoved?
Lahko bi rekli, da je Cerar, ko je zažugal Štefanecu, odgovoril tudi Magajni in Kovačiču, ki že od lani opozarjata, da je v demokraciji še kako pomembna procedura, saj če ta ni logična (ali če sicer obstaja, vendar se je bodisi ne razlaga konsistentno bodisi ne upošteva), ne more biti prave demokracije.
Pričakovani pritiski na Štefaneca Da vsi tisti, ki jim iz različnih razlogov (tudi zaradi njihovih zasebnih interesov) še kako ustreza prav takšen način vodenja slovenske vlade, kakršnega pooseblja dr. Miro Cerar, ne bodo križem rok gledali, kako si predsednik KPK Boris Štefanec drzne dvomiti o etičnosti odločitev zdajšnje vlade, je najbrž vsakomur lahko jasno. Tako kot je konec koncev možno, da bodo nekateri KPK tudi odslej ponujali dokaze za to, da Cerarjeva vlada sprejema sporne odločitve, je že vnaprej mogoče predvideti, da bodo tisti, ki so prav z lanskim oblikovanjem Cerarjeve vlade dosegli eno od svojih najpomembnejših političnih zmag, uporabili ves svoj vpliv za to, da bi, če bo potrebno, Štefaneca prepričali, naj odstopi, preden bi moral odstopiti Cerar. |
