Ste videli, kako vroče bo?

Obdobje stabilnega vremena bo izrazitejše, ko se bo k nam razširil anticiklon. Izraz babje ali indijansko poletje se uporablja po vsem svetu, njegov izvor še ni povsem pojasnjen. Najstarejši znani zapis tega izraza sega v leto 1778, ko ga je za opis vremena uporabil francoski pisatelj J. Hector St. John de Crevecoeur. V Evropo je izraz indijansko poletje prišel z druge strani Atlantika, pred tem je bil na Slovenskem v uporabi izraz babje poletje, ki je še vedno v rabi.

Napoved Prihaja babje poletje, sveža jutra in topli popoldnevi. V petek in soboto bo pretežno jasno z jutranjo meglo po nižinah. Obeti Naši kraji bodo v območju visokega zračnega tlaka, vremenske fronte bodo proti vzhodu potovale severno od Alp, le v petek je nekaj možnosti, da bo območje oslabelo in bodo fronte potovale bolj proti jugu. V višinah se bo ob šibkih vetrovih zadrževal topel in suh zrak. Sončno bo, zjutraj in deloma dopoldne bo po nekaterih nižinah megla. Nekaj možnosti za padavine bo šele v petek. Najvišje dnevne temperature bodo okoli ali malo nad 20 stopinj C.

Ena od razlag je, da obdobje lepega in toplega jesenskega vremena, ki sledi krajšemu ali daljšemu obdobju hladnega vremena, močno zaznamuje pisana obarvanost narave v vse mogoče odtenke toplih barv, kar lahko spominja na ženska oblačila ali na pisana oblačila in poslikave teles ameriških staroselcev.

Globalno topel september

Čeprav je bil v Sloveniji in Evropi september razmeroma hladen, je bil globalno drugi najtoplejši v zgodovini meritev. Po vsej Sloveniji je padla nadpovprečna količina dežja. V primerjavi s povprečjem 1981–2010 je bila količina dežja od dva- do skoraj trikrat presežena v osrednji, južni in deloma vzhodni, ponekod tudi v severovzhodni Sloveniji. Nadpovprečna količina padavin in tudi njihova intenziteta je med 15. in 21. septembrom povzročila poplavljanje rek, večinoma na območjih pogostih poplav, le ponekod so bila poplavna območja obsežnejša.

Pridelek poletnih poljščin

Letos so vročinski valovi, pomanjkanje padavin in suša vse do zadnjih dni avgusta zaznamovali vegetacijsko sezono v mediteranskih državah in v vzhodni ter jugovzhodni Evropi. Ugodnejše so bile razmere v večjem delu Francije, Nemčije ter državah Beneluksa. Suša na Iberskem polotoku še vedno vztraja, pojavile so se določene težave pri izvajanju namakanja v zahodnem delu Španije ter severni Portugalski, kar je močno vplivalo na pridelek poletnih poljščin.

Po podatkih MARS biltena Evropskega skupnega raziskovalnega centra (JRC) je na območju celotne EU-28 obet za pridelek koruze za zrnje 6,99 t/ha, kar je za 1,4 odstotka višji pridelek kot v povprečju zadnjih petih let. Boljša je ocena za pridelek sladkorne pese (6,6 odstotka več kot povprečno) in za pridelek sončnic, ki je višji za 8,5 odstotka kot povprečje, dokaj običajen pa je pridelek krompirja.

Pri nas manj koruze

Po podatkih Statističnega Urada RS bo povprečni letošnji pričakovani pridelek koruze za zrnje 6,9 tone, kar je več kot za četrtino manj od lanskega rekordnega povprečnega hektarskega pridelka. Po podatkih se obeta tudi za petino slabši pridelek silažne koruze. Pridelek krompirja letos je bil kar dober, čeprav naj bi bil skupni pridelek kar za petino manjši od lanske dobre letine.
Po statističnih podatkih o povprečnih hektarskih pridelkih Sursa je bila letina 2017 nekaterih vrst strnih žit nekoliko manjša, rži, ječmena, ovsa pa enaka lanski dobri letini. Količinsko večji ali manjši pridelek posameznih vrst žit v letu 2017 v primerjavi z letom prej je bil posledica večje ali manjše setvene površine. Skupni pridelek vseh treh krmnih strnih žit, ječmena, ovsa in tritikale, je v tem letu tehtal 126.000 ton, to je za štiri odstotke več kot v prejšnjem letu.