LJUBLJANA – V vročini mora delodajalec zagotoviti temperaturno ugodje na delovnem mestu in sprejeti potrebne ukrepe. Zakon o varnosti in zdravju pri delu daje delavcu tudi pravico odkloniti delo, če mu grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravje, ker delodajalec ni izvedel predpisanih varnostnih ukrepov, ter zahtevati, da se nevarnost odpravi.
Kaj lahko ukrene delodajalec v vročih dneh
Med ukrepi delodajalca ob vročih dneh so običajno organizacijski, kot je na primer prerazporeditev delovnega časa, krajši delovni čas, pogostejši in daljši odmori med delovnim časom, ponudba ustreznih osvežilnih brezalkoholnih napitkov, zmanjšanje intenzivnosti dela in podobno, skrajni ukrep je lahko tudi prekinitev delovnega procesa.
Delodajalec se lahko odloči tudi za dolgoročnejše tehnične ukrepe v obliki dodatnih klimatskih in prezračevalnih naprav, če drugih ukrepov, na primer zaradi narave delovnega procesa, ne more vpeljati.
»Vsekakor je dolžnost delodajalca, da z ustreznimi preventivnimi ukrepi zagotovi delavcem varnost in zdravje pri delu,« poudarja inšpektorat za delo na svoji spletni strani in dodaja, da je njegova odločitev o tem, katere ukrepe bo izvedel.
Ne več kot 28 stopinj Celzija
Inšpektorat tudi navaja, da pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih določa, da temperatura zraka v delovnih prostorih sicer ne sme presegati 28 stopinj Celzija, razen v t. i. vročih delovnih prostorih, kjer so temperature povečane zaradi delovne opreme.
Vsak primer odklonitve dela, če je ogroženo delavčevo življenje in zdravje, je treba ustrezno obravnavati. Vendar pri inšpektoratu ocenjujejo, da občasno (zlasti poletno) zvišanje temperature v delovnih prostorih tudi preko 28 stopinj Celzija v večini primerov ne pomeni neposrednega ogrožanja zdravja in življenja delavca, vsekakor pa lahko ogroža na primer kardiovaskularne bolnike.
Tri litre vode (priporočeno)
Inšpektorat ob povišanih temperaturah na delovnih mestih še predlaga, naj ob uporabi klimatskih naprav na delovnih mestih razlika med zunanjo temperaturo in temperaturo v delovnem prostoru ne bo večja od sedmih stopinj. Prav tako naj delavci v vročini popijejo do tri litre brezalkoholnih pijač, priporočena je zlasti voda.
Delavci naj se oblečejo v lahka in zračna oblačila in naj se seznanijo z zdravstvenimi simptomi, ki so značilni, ko je človeški organizem izpostavljen previsokim temperaturam. Izogibajo naj se slani hrani in začimbam.
Najučinkovitejši so kratki in pogosti premori v ohlajenih prostorih, temperatura katerih pa ne sme biti tako nizka, da bi bilo zaradi nagle temperaturne spremembe ogroženo zdravje. Najzahtevnejša dela naj opravijo zgodaj zjutraj, ko je zunanja temperatura še nizka. Ob delu v ekstremno visokih temperaturah naj delo poteka v paru zaradi morebitnega nudenja medsebojne pomoči.
Pri urejanju področja varnosti in zdravja pri delu, vključno s toplotnimi razmerami, imajo pomembno vlogo tudi delavci, predstavniki delavcev ter strokovni delavci za varnost in zdravje pri delu.
Svet delavcev ali zaupnik lahko od delodajalca zahtevata sprejem primernih ukrepov za odpravo in zmanjšanje tveganj zaradi temperaturnih razmer. Lahko tudi zahtevata inšpekcijski nadzor, če menita, da delodajalec ni zagotovil ustreznih varnostnih ukrepov.
Inšpektorat vsako prijavo obravnava in opravi inšpekcijski nadzor. Če inšpektor ugotovi nepravilnosti, delodajalcu običajno naloži, da mora sprejeti ustrezne ukrepe in jih izvajati. Delodajalec mora izbrati takšne ukrepe, ki so na njegovem področju najustreznejši in privedejo do izboljšanja temperaturnih razmer in počutja delavcev.
