LJUBLJANA – Banka Slovenije je lani ustvarila 54,02 milijona evrov presežka prihodkov nad odhodki, potem ko je predlani presežek dosegel 74,78 milijona evrov. Neto prihodki so lani dosegli 84,69 milijona evrov, kar je okoli petino manj kot predlani. Stroški so medtem s 30,68 milijona evrov ostali na predlanski ravni.
Največji del prihodkov Banke Slovenije odpade na obrestne prihodke od vrednostnih papirjev v evrih. Neto obrestni prihodki so tako lani dosegli 57,97 milijona evrov, potem ko so se predlani ustavili pri 68,85 milijona evrov, je razvidno iz danes objavljenega letnega poročila nadzornika bančnega sistema.
Stroški dela za milijon višji
Med stroški največji del odpade na stroške dela. Ti so lani dosegli 20,22 milijona evrov in bili za dober milijon evrov višji kot predlani. Število zaposlenih je ob koncu leta 2015 doseglo 447, od tega 90 odstotkov za nedoločen čas. V primerjavi z 2014 se je število zaposlenih povečalo za 10.
Prejemki članov sveta Banke Slovenije so lani znašali skupaj 0,8 milijona evrov, potem ko so se v 2014 ustavili pri 0,7 milijona evrov. Lanski znesek vključuje tudi izplačila dodatnih pogodbenih obveznosti ob izteku mandata člana sveta Banke Slovenije Janeza Fabjana. Povprečna bruto plača v Banki Slovenije je bila konec lanskega leta 2724,46 evra.
Posledice ukrepov
Presežek prihodkov nad odhodki Banke Slovenije – lani je dosegel 54,02 milijona evrov – se sicer v skladu z zakonom o Banki Slovenije razdeli med posebne in splošne rezerve ter državni proračun. Če splošne rezerve Banke Slovenije presegajo pet odstotkov bilančne vsote Banke Slovenije, se lahko Banka Slovenije in finančni minister dogovorita, da se večji delež presežka, ki preostane, potem ko se del prenese v posebne rezerve, nameni za državni proračun.
Skupaj so rezerve Banke Slovenije lani dosegle 882,28 milijona evrov, od česar na splošne rezerve odpade 667,52 milijona evrov. Bilančna vsota Banke Slovenije se je medtem lani ustavila pri 10,253 milijarde evrov.
Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec je ob objavi letnega poročila spomnil, da je bil lani slovenski bančni sistem kot celota po petih letih izgub spet dobičkonosen, skupno sistemsko tveganje pa bo po pričakovanjih Banke Slovenije manjše. Vse to je po guvernerjevem prepričanju posledica pozitivnega vpliva ukrepov, ki sta jih konec 2013 sprejeli vlada in Banka Slovenije.
Banka Slovenije je po Jazbečevih navedbah lani aktivno delovala pri prestrukturiranju slabih terjatev bank. Banke si morajo, tako guverner, na tem področju postaviti ambiciozne cilje, ki jim bodo v nadaljevanju omogočili dokončno sanacijo bilanc in ponovno rast kreditne aktivnosti.
Terjatve
Jazbec je spomnil tudi, da je Banka Slovenije lani spodbudila nastanek in sodelovala pri pripravi smernic za upravljanje slabih terjatev malih in srednjih podjetij. Da bi okrepila učinek navedenih prizadevanj, je začela nadgradnjo centralnega kreditnega registra. Tako bo informacij o dolžnikih več in bodo kakovostnejše, je navedel.
Banka Slovenije je lani nadaljevala tudi reorganizacijo, tokrat znotraj analitsko raziskovalnega centra, vzpostavila je posebno organizacijsko enoto službe za reševanje ter prilagodila sistem načrtovanja poslovanja. Zaradi optimizacije poslovanja in zmanjševanja tveganj je med drugim začela implementacijo svojega dokumentacijskega sistema.
»Ne glede na stalno povečevanje obsega nalog je Banka Slovenije posebej skrbna pri razporejanju novih nalog s ciljem minimalnega povečevanja števila zaposlenih,« je ob tem zagotovil Jazbec.
Abanka pod drobnogledom
Letos bodo v Banki Slovenije med drugim izvedli skrbni pregled nad združeno Abanko, poudarek pa bodo dali tudi vzpostavitvi kakovostnih nadzorniških podatkovnih zbirk ter razvoju učinkovitih in preglednih metodologij, tehnik in standardov izvajanja nadzora.
Pripravili bodo tudi načrte reševanja za vse banke v Sloveniji ter zagotovili operativno pripravljenost sheme za jamstvo vlog.
Med cilji na področju prestrukturiranja podjetij sta spodbuditev prestrukturiranja malih in srednjih podjetji ter postavitev infrastrukture za nebančno financiranje podjetij. Med ključnimi nalogami sta tudi zagotovitev zakonske podpore za delovanje centralnega kreditnega registra in dokončanje razvoja registra za pravne osebe.
Med večje izzive spadajo še nadgradnja poročanja in priprave na uvedbo novega mednarodnega računovodskega standarda IFRS 9, nadaljevanje projekta prestrukturiranja slabih terjatev bank, vzpostavitev infrastrukture za izvajanje stresnih testov in implementacija metodologije zagotavljanja kakovosti nadzora. Ob tem naj bi zagotovili tudi kontinuiteto delovanja posebne inšpekcijske skupine za nadzor skladnosti poslovanja.
Na področju gotovinskega poslovanja Banka Slovenije načrtuje vzpostavitev novega modela oskrbe trga z gotovino, na podlagi katerega bodo s postopno centralizacijo obdelave bankovcev te obdelovali le enkrat in hkrati poškodovane bankovce sproti uničili na zmogljivi napravi za obdelavo bankovcev. S tem se bo postopno zmanjšalo število depotnih bank, prek katerih se trenutno oskrbuje trg z gotovino.
