LJUBLJANA – Skupina na facebooku pod pomenljivim imenom Najveće drolje osnovnih i srednjih škola z razgaljenimi dekleti in priimki deklet BiH, Hrvaške in Srbije še vedno dviguje prah. Zgledu smo seveda hitro sledili tudi Slovenci in tako se je odprla stran Največje cipe na osnovnih in srednjih šolah, na kateri je bilo objavljeno lepo število fotografij razgaljenih najstnic. Pri nekaterih fotografijah so bila objavljena tudi imena in priimki ter kraj prebivališča osebe, zato je novica o vročih hčerkah zakrožila tudi med starši, ki preprosto niso mogli verjeti, kaj se dogaja. Z vprašanji smo se obrnili na urad informacijskega pooblaščenca, kjer pa so nam že na začetku zaupali, da v zvezi s stranjo Največje cipe na osnovnih in srednjih šolah na facebooku niso prejeli nobene prijave. Podobno so odgovorili tudi pri PU Ljubljana: »Po dosedanjem preverjanju policisti PU Ljubljana takšne prijave niso prejeli.«
Kdaj lahko ukrepa informacijski pooblaščenec?
»Prav tako lahko informacijski pooblaščenec v okviru svojih pristojnosti v zvezi z objavo osebnih podatkov v medijih oz. na facebooku ukrepa zgolj v primerih, ko objavljeni podatki izhajajo iz zbirk osebnih podatkov. Načeloma lahko v primerih, ko gre za objavo osebnih podatkov, ki ne izhajajo iz zbirk osebnih podatkov, prizadeti posameznik ukrepa z vložitvijo tožbe zaradi posega v osebnostne pravice v skladu z Obligacijskim zakonom in/ali poda kazensko ovadbo po 138. členu Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/2012-UPB2, v nadaljevanju KZ-1) zaradi suma storitve kaznivega dejanja nezakonitega slikovnega snemanja. Kazensko ovadbo oz. predlog za pregon zaradi storitve kaznivega dejanja neupravičenega slikovnega snemanja lahko posameznik poda na pristojni policijski postaji. Poleg tega pa lahko na podlagi 134. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/2007-UPB-1; v nadaljevanju OZ) sodišču predlaga, da odredi prenehanje objavljanja fotografij in drugih podatkov, s katerim se krši nedotakljivost posameznikove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga osebnostna pravica. Sodišče lahko v primeru takšne zahteve odredi, da kršitelj preneha z dejanjem, ker bo sicer moral plačati prizadetemu določen denarni znesek. Če pa je z objavo fotografij posamezniku povzročena škoda, lahko na podlagi 179. člena OZ pred pristojnim sodiščem vloži tudi tožbo in od povzročitelja škode zahteva denarno odškodnino,« pravi Alenka Jerše, generalna sekretarka iz omenjenega urada.
Kaj lahko stori posameznik?
»Posameznik lahko umik fotografije zahteva od Facebooka samega, in sicer s prijavo fotografije (Options - Report). Je pa res, da bo Facebook odstranil le tiste fotografije, ki kršijo njegove pogoje uporabe – torej zgolj tiste, pri katerih gre za kršitev avtorskih pravic, in tiste, ki prikazujejo pornografsko vsebino ali grafično nasilje. Če fotografija ne spada v eno od teh kategorij, je Facebook na podlagi prijave ne bo odstranil niti ne more nikogar prisiliti, da tako fotografijo sam odstrani.«
Sicer pa je slovenska verzija strani že ukinjena. Po nekaterih informacijah naj bi bil administrator 17-letnik iz Postojne. Ko so ga na strani javno razkrili, je stran zaprl.
